Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba I Ips 319/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.319.2004 AI generated

Supreme Court dismisses request for protection of legality regarding concurrent charges of endangering safety and causing general danger.

Case Number Sodba I Ips 319/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's lawyer's request for protection of legality against the lower courts' rulings. The lawyer argued that the charges of endangering safety and causing general danger were mutually exclusive and that the detention order was unlawful. The court rejected this, ruling that the two crimes can be charged concurrently and that the detention was justified by the risk of reoffending.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 420. člen ZKP; 425. člen ZKP: Requests for protection of legality based on erroneous findings of fact regarding the compatibility of charges or the necessity of detention are inadmissible.

Keywords

AI generated
protection of legality concurrent charges risk of reoffending erroneous findings of fact ZKP procedural law

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 420. člen ZKP
425. člen ZKP
AI generated
Sodba I Ips 140/99
Supreme Court dismisses request for legality protection as it requires changing the crime's nature, not just reviewing facts.
Sodba I Ips 13/2002
Zahteva zagovornika obd. Z.S. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena. Očitek o očitnem izmikanju je vezan na predhodno ugotovitev, da je bil obdolženec na glavno obravnavo v redu povabljen.
Sodba I Ips 85/2004
Supreme Court dismisses appeal against bail extension, ruling property crimes do not automatically require bail release.
Sklep I Ips 193/2004
Request for protection of legality against detention extension by district court senate is inadmissible.
VSRS Sodba XI Ips 49827/2013-914
Supreme Court dismisses appeal against detention extension, ruling continuity of crime does not negate individualized risk assessment.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornice obtoženega M.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Kaznivi dejanji ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ in povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, kot sta opisani v obtožnem predlogu, sta lahko podani v realnem steku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom Okrajnega sodišča v Celju je bil obtoženemu M.K. po vložitvi obtožnega predloga na podlagi 2. odstavka 272. člena v zvezi z 423. in 429. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšan pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti. Višje sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo obtoženega M.K. zavrnilo kot neutemeljeno.

Obtoženčeva zagovornica je dne 28.10.2004 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahtevo je vložila zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Po njenem mnenju ni podan utemeljen sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, kaznivi dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ in kaznivega dejanja po 1. odstavku 317. člena KZ pa se izključujeta med seboj. Sodišči prve in druge stopnje po mnenju zagovornice nista pravilno presodili neogibnosti pripora.

Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. je v odgovoru na zahtevo z dne 9.11.2004 predlagal, da se zahteva za varstvo zakonitosti kot neutemeljena zavrne. Menil je, da je obtožni akt zakonit in popoln in da je bilo mogoče odrediti pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Kaznivi dejanji ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ in povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, kot sta opisani v obtožnem predlogu, sta lahko podani v realnem steku.

Obtoženčeva zagovornica s trditvijo, da glede kaznivega dejanja po 1. odstavku 317. člena KZ ni podan utemeljen sum, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijanih sklepih, kar pa glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljaviti.

Isto velja za izpodbijanje presoje sodišč prve in druge stopnje, da gre pri obtožencu za priporni razlog ponovitvene nevarnosti, pripor pa je neogibno potreben za varnost ljudi. Tudi te okoliščine ni možno izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje obtoženčeva zagovornica, zahteva za varstvo zakonitosti pa je vložena tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.