Supreme Court allows review, voids lower court rulings, and remands case due to jurisdictional conflict over denationalization requests.

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Sodišče v primeru, ko mu upravni organ odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje pristojnosti in zahteve zavreči. Po 160. členu Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi Ustavno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno, da bi odločalo o predlagateljičini zahtevi za vrnitev podržavljenega kmetijskega zemljišča in je njeno zahtevo zavrglo. Predlagateljičino pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da bo dovoljeno sodno odločanje v tem denacionalizacijskem postopku. Kmetijsko zemljišče je predlagateljici bilo podržavljeno na podlagi dogovora z dne 31.8.1963, z odločbo upravnega organa pa se je le tehnično izvršila vknjižba družbene lastnine. Pravni posel je bil torej sklenjen z omenjenim dogovorom, vendar ob napakah pogodbene volje, zaradi česar je uporaba določbe 5. člena ZDEN utemeljena. Zaradi zavrženja predlagateljičine zahteve pa se postavlja tudi vprašanje zamude roka za vložitev nove zahteve pri upravnem organu, pristojnem za denacionalizacijo. Zato bi moralo sodišče, če meni, da ni pristojno, zadevo vrniti v odločanje upravnemu organu.

Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Sodišči nižje stopnje sta o predlagateljičini zahtevi za denacionalizacijo na podlagi določbe 2. odstavka 16. člena ZPP v zvezi z določbo 34. člena ZNP odločili o sodni nepristojnosti in zahtevo za denacionalizacijo zavrgli. Predlagateljica je svojo denacionalizacijsko zahtevo dne 22.1.1993 vložila sicer na Sekretariat za gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah, vendar pa je ta upravni organ z dopisom z dne 19.7.1993 zahtevo odstopil v reševanje sodišču prve stopnje češ, da je bilo kmetijsko zemljišče podržavljeno na podlagi sporazuma, kasnejša upravna odločba pa je služila le za zemljiškoknjižno izvedbo.

Obstoji torej situacija, ko upravni organ (sicer z dopisom po določbi 4. odstavka 66. člena zakona o splošnem upravnem postopku in po 2. odstavku 10. člena navodila za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo - Uradni list RS, št. 32/91) odklanja pristojnost za izvedbo denacionalizacijskega postopka s sklicevanjem na sodno pristojnost po določbi 5. člena ZDEN, sodišče pa se izreka za nepristojno z obratno utemeljitvijo (54. člen v zvezi s 3. in 4. členom ZDEN) in s posledičnim zavrženjem zahteve. V tem obsegu ima revizija prav, da sodišče v primeru, ko mu upravni organ odstopi v pristojno poslovanje zahtevo za denacionalizacijo, ne sme s sklepom ugotavljati svoje pristojnosti in zahteve zavreči. Po 160. členu Ustave Republike Slovenije rešuje spore o pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi Ustavno sodišče. V 2. odstavku 61. člena zakona o ustavnem sodišču je določeno, da v primeru, ko več organov zavrača pristojnost o posamezni zadevi, zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

Glede na opisano v tem primeru ni bilo podlage za odločitev po 2. odstavku 16. člena ZPP. Revizijsko sodišče je zato sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče presoditi naravo sporazuma z dne 31.8.1963, ki ima morda vse formalne sestavine, potrebne za sklenitev pravnega posla - kupoprodajne pogodbe (predmet pogodbe, ceno in dokončnost sklenitve z nepomembnim pogojem pod točko 3). S tem v zvezi je treba opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča, s katero je presojalo ustavnost določb 6., 12., 27., 28. in 29. točke 3. člena ter 22. in 23. člena zakona o denacionalizaciji (objavljene v Uradnem listu RS, št. 23/94) in zavzelo stališče, da zajema 5. člen tega zakona tudi primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel. V svojih navedbah se predlagateljica sklicuje prav na napake volje pri sklenitvi pravnega posla, kateremu je sledila odločba komisije za arondacijo z dne 7.3.1964. Če bo sodišče ugotovilo, da vsebuje dogovor z dne 31.8.1963 vse sestavine pravnega posla v skladu s pravili civilnega prava, postopanje po 160. členu ustave RS v zvezi z 61. členom zakona o ustavnem sodišču ne bo imelo svoje utemeljitve. Sodišče prve stopnje bo v tem primeru izvedlo postopek zaradi zatrjevanih napak volje glede na določbo 5. člena zakona o denacionalizaciji in o zahtevi odločilo po določbi 56. člena tega zakona.