Supreme Court dismisses request for legal protection due to late filing after detention order became final.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for legal protection regarding a detention order. The defense argued for fundamental procedural violations, but the prosecution contended the request merely challenged factual findings. The court dismissed the request because it was filed on March 31, 2004, well after the eight-day deadline expired on March 22, 2004, following the final ruling on March 12, 2004.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 421. člena ZKP; 2. odstavek 423. člena ZKP: A request for legal protection against a detention order is inadmissible if filed after the statutory eight-day period following the final decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika osumljenega D.S. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Ker je obsojenec prejel pravnomočen sklep o odreditvi pripora 12.3.2004, se je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (3. odstavek 421. člena ZKP) iztekel s pretekom 22.3.2004, zato se po tem roku vložena zahteva kot prepozna zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Z v uvodu navedenim sklepom je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru zoper osumljenega D.S. odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožbo osumljenčevega zagovornika je s sklepom z dne 10.3.2004 zavrnil izvenobravnavni senat tega okrožnega sodišča kot neutemeljeno.
Dne 31.3.2004 je zoper navedeno sodno odločbo vložil zagovornik osumljenca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in osumljenca izpusti na prostost.
Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Dejanja, ki se očitajo osumljencu, so namreč dovolj določno opisana, polemiziranje zagovornika v zahtevi z zaključki sodišča pa pomeni zgolj uveljavljanje razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena prepozno, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 423. člena v zvezi z 2. odstavkom 422. člena ZKP zavrglo.
Tretji odstavek 421. člena ZKP namreč določa, da smeta obdolženec oziroma zagovornik vložiti zoper sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Kot izhaja iz podatkov v spisu oziroma priloženih povratnic, je osumljeni D.S. prejel sklep senata okrožnega sodišča (z zavrnitvijo pritožbe je bil pripor zoper osumljenca pravnomočno odrejen) dne 12.3.2004 ob 19.00 uri. Rok za vložitev izrednega pravnega sredstva je torej začel teči dne 13.3. in iztekel s pretekom dne 22.3.2004. Kot je nadalje razvidno iz vložene zahteve in predložitvenega poročila, je zagovornik osumljenca vložil zoper to pravnomočno odločbo zahtevo za varstvo zakonitosti osebno na sodišču dne 31.3.2004, torej precej po preteku roka, ki ga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva določa procesni zakon (3. odstavek 421. člena ZKP). Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot prepozno.