Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value in initial complaint, violating ZPP requirements.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against the second-instance court's decision to annul a sales contract. The plaintiff argued for annulment but only declared the disputed subject's value (8,100 SIT) during the first main hearing after the court had already ordered evidence collection. The court ruled that since the claim's value was not stated in the initial complaint, the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure. Consequently, the appeal was rejected because the statutory requirement for stating the claim's value in non-monetary disputes was not met.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 389. čl. ZPP; 2. odst. 186. člena ZPP; 3. odst. 382. čl. ZPP: An appeal is inadmissible in non-monetary property disputes if the appellant fails to state the value of the disputed subject in the initial complaint, as required by law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je (z zneskom 8100,00 SIT) šele med prvo glavno obravnavo dne 5.11.1992, potem ko je sodišče že odločalo o izvedbi dokazov z dokaznim sklepom (l.št.19). Tako označene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati kot izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene 25.11.1991 po določbah SZ med toženima strankama za stanovanje xx ter naložitev sklenitve enake pogodbe s tožečo stranko drugi tožni stranki. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
Revizija ni dovoljena.
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je (z zneskom 8100,00 SIT) šele med prvo glavno obravnavo dne 5.11.1992, potem ko je sodišče že odločalo o izvedbi dokazov z dokaznim sklepom (l.št.19). Tako označene vrednosti spornega predmeta pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ni moč upoštevati kot izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije.
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP). Navedba vrednosti spornega predmeta je potrebna zaradi določbe 382. čl. ZPP. Po 3. odst. tega člena namreč ni revizije v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, po presoji revizijskega sodišča nima pravice do revizije.
O reviziji je revizijsko sodišče zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. odst. 389. čl. in 392. čl. ZPP).