Defense lawyer's request to annul costs order is dismissed as they cannot act in their own interest.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense lawyer's request to annul a final order requiring him to pay procedural costs. The lawyer had been ordered to pay due to his unauthorized absence from a main hearing, and he sought relief under the Criminal Procedure Act. The court ruled that while defense lawyers can file for protection of legality, they may only do so on behalf of the accused, not for themselves.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421, paragraph 1 of the Criminal Procedure Act; Article 423, paragraph 2 of the Criminal Procedure Act: A defense lawyer may not file a request for protection of legality in their own interest against a final decision imposing costs on them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva odvetnika M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obtoženčev zagovornik zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili na podlagi določbe 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo zakrivljeni stroški kazenskega postopka, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 1.7.2002 na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je zagovornik obtoženega A.K., odvetnik M.K., dolžan plačati na 100.000,00 SIT odmerjeno povprečnino, ker zaradi njegovega neopravičenega izostanka glavne obravnave dne 1.7.2002 ni moglo opraviti. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je pritožbo odvetnika M.K. zoper navedeni sklep zavrnil, ker je ocenil, da je neutemeljena.
Odvetnik M.K. je dne 22.10.2002 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočni sklep iz razloga po 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP oziroma zaradi kršitve določil 94. člena ZKP in Vrhovnemu sodišču predlagal, da zahtevi ugodi in oba izpodbijana sklepa razveljavi.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Zahtevo za varstvo zakonitosti smejo vložiti državni tožilec Republike Slovenije v škodo ali v korist obdolženca ter obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa tudi osebe, naštete v 2.
odstavku 367. člena ZKP, vendar zgolj v korist obdolženca (1. in 2. odstavek 421. člena ZKP). Iz navedenih določb jasno izhaja, da zagovornik obsojenca oziroma obdolženca, čeprav je procesni udeleženec, zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.
V obravnavanem primeru je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obtoženčev zagovornik zoper pravnomočno odločbo, s katero so mu bili na podlagi določbe 1. odstavka 94. člena ZKP naloženi v plačilo zakrivljeni stroški kazenskega postopka. Ker zagovornik do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist ni upravičen (1.
odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).