Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 197/94 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.197.94 AI generated

Appeal dismissed because review procedure only applies to final judgments, not interim procedural rulings.

Case Number Sklep II Ips 197/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the review appeal against a second-instance court's decision to uphold a first-instance ruling suspending proceedings. The plaintiff argued for a review based on procedural violations, but the court noted that review is strictly limited to final judgments under the Civil Procedure Act. Since the contested decision merely confirmed an interim suspension pending other cases, it did not meet the statutory threshold for review.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku; Review proceedings are admissible only against final judgments and are not applicable to interim procedural rulings that do not conclude the case.

Keywords

AI generated
review procedure admissibility interim procedural ruling final judgment requirement suspension of proceedings civil procedure act

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku
Po 1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
392. čl. ZPP
Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).
1. odst. 154. čl. ZPP
1. odst. 155. čl. ZPP
1. odst. 166. čl. ZPP
in 1. odst. 166. čl. ZPP.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Po 1. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V tej pravdni zadevi je bil z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje potrjen sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve dveh drugih zadev. Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi prekine do pravnomočnosti pravdne zadeve istega sodišča opr. št. II P in nepravdne zadeve N. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo proti temu sklepu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in zavrne predlog za prekinitev postopka.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija revizijske navedbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni dovoljena.

Po 1.odst. 400.čl. Zakona o pravdnem postopku je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V tej pravdni zadevi je bil z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje potrjen sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve dveh drugih zadev. Ker ne gre za sklep po citirani zakonski določbi, revizija proti njemu ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP)

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1. odst. 154. čl., 1. odst. 155. čl. in 1. odst. 166. čl. ZPP. Tožeča stranka nosi revizijske stroške, ker z revizijo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.