Supreme Court dismisses appeal on alimony increase, ruling factual changes justify new court decision under ZZZDR.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za sklep, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina. Presoja, da so se odločilne okoliščine spremenile - in da so torej izpolnjeni pogoji za novo sodno odločanje o preživnini po 5. odst. 132. člena ZZZDR ima vso potrebno dejansko podlago v ugotovitvah sodišča druge stopnje, izmed katerih kaže opozoriti zgolj na to, da je ml. tožnik v času te pravde obiskoval sedmi razred osnovne šole in da so zato njegove potrebe povečane - tj. večje, kakor so bile v času izhodiščne pravde z letnico 1981, v kateri je bila izdana preživninska sodba, ki jo v izreku citira obravnavana sodba prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo toženčevo preživnino za ml. tožnika, ki je bila določena s sodbo istega sodišča P 126/81 z dne 1.7.1983 in nato valorizirana, nazadnje na 3.901,70 sit dne 1.1.1994, zvišalo in sicer na 8.000,00 sit na mesec.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje. Odločitev je utemeljilo s tem, da so se spremenile okoliščine, ki so bile upoštevane pri prejšnji določitvi preživnine, sedanje odločilne okoliščine pa narekujejo zvišano preživnino v prisojenem znesku, ki jo bo toženec tudi zmogel.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero izpodbija odločitev v celoti, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe ali pa razveljavitev sodb obeh stopenj in novo sojenje na prvi stopnji.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Neutemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi. Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za sklep, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V tej zvezi izraženi očitek, da je dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno, presega dovoljene meje revizijskega preskusa (3. odst. 385. člena ZPP). Presoja, da so se odločilne okoliščine spremenile - in da so torej izpolnjeni pogoji za novo sodno odločanje o preživnini po 5. odst. 132. člena ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, preč. besedilo) ima vso potrebno dejansko podlago v ugotovitvah sodišča druge stopnje, izmed katerih kaže opozoriti zgolj na to, da je ml. tožnik v času te pravde obiskoval sedmi razred osnovne šole in da so zato njegove potrebe povečane - tj. večje, kakor so bile v času izhodiščne pravde z letnico 1981, v kateri je bila izdana preživninska sodba, ki jo v izreku citira obravnavana sodba prve stopnje.

Potem ko je ocenilo, da so izpolnjeni pogoji iz 5. odst. 132. člena ZZZDR za ponovno sodno odločanje o višini toženčeve preživnine za ml. tožnika, in ko je sprejelo kot pravilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so se nanašale na preživninske potrebe ml. tožnika ter na preživninske možnosti njegove matere in toženca - je imelo sodišče druge stopnje vso podlago za presojo, kolikšno toženčevo preživnino ml. tožnik potrebuje (zlasti ob upoštevanju materinih preživninskih možnosti) in kolikšno preživnino toženec zmore. S to presojo se revizijsko sodišče strinja. Zlasti ne more pritrditi revizijskemu stališču, da so v izpodbijani sodbi napačno ocenjene toženčeve preživninske možnosti.

V mejah uveljavljanega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče obravnavati revizijskega očitka (po formulaciji bolj pripombe k stališču, da se razmere niso spremenile), češ da ni nepomembno, da je sodišče zahtevek za zvišanje konec leta 1992 v celoti zavrnilo, po enem letu pa mu je v celoti ugodilo. V izpodbijani sodbi namreč sploh ni ugotovitve o tem, da naj bi v letu 1992 sodišče odločalo o zahtevku za zvišanje preživnine, zato s stališča pravilne uporabe materialnega prava (na katero po 386. členu ZPP pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti) ni mogoče govoriti o potrebnosti kakšne primerjave z razmerami v letu 1992.

Po vsem obrazloženem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.