Supreme Court dismisses request for protection of legality against detention extension under Art. 207(2) ZKP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for protection of legality against a court order extending pre-trial detention. The defense argued for fundamental procedural violations and delays, but the prosecution contended these claims were based on incorrect factual premises and irrelevant legal grounds. The court ruled that under the new Criminal Procedure Act, requests for protection of legality cannot be filed against detention extension orders issued under Article 207(2), limiting such remedies only to initial detention orders or specific exceptions.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 423. člena ZKP; 2. odstavek 207. člena ZKP: Requests for protection of legality against detention extension orders issued under Article 207(2) of the Criminal Procedure Act are inadmissible as the law restricts such remedies to initial detention orders or specific statutory exceptions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obtoženega J.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom zoper obtoženega J.K. na podlagi 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče je pritožbo zagovornika obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno.
Dne 11.12.2003 je zoper navedeni pravnomočni sklep (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani in sklep Višjega sodišča v Ljubljani) vložil zagovornik obtoženca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, torej iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijana sklepa razveljavi ter v skladu z določbo 5. odstavka 207. člena ZKP pripor odpravi in obtoženca izpusti na prostost.
Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Zagovornik sicer v zahtevi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, vendar pa te kršitve ne obrazlaga, temveč uveljavlja le zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, torej razlog, iz katerega tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vlagati. Podana pa tudi ni kršitev določb 5. odstavka 207. člena ZKP glede trajanja pripora po vložitvi obtožnice, saj se v obravnavani zadevi glede na to, da je prišlo do delne razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in razveljavitve izrečene enotne kazni uporablja v zvezi s pripornim režimom določba 6. odstavka 361. člena ZKP, kar pomeni, da sme podaljšani pripor trajati do pravnomočnosti sodbe (s katero bo izrečena enotna kazen) oziroma do nastopa kazni, vendar najdalj do izteka časa kazni, določene v (že) pravnomočnem delu sodbe.
Po 4. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku, ki je začel veljati dne 13.07.2003, zahteve za varstvo zakonitosti (pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom) ni več možno vlagati zoper vse pravnomočne sklepe o podaljšanju pripora, temveč se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2.
odstavek 272. člena). V obravnavani kazenski zadevi je sodišče podaljšalo obtožencu pripor na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP (gre za preizkus, ali so še podani razlogi za pripor, po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu). Ker je to odločba, zoper katero zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).