Supreme Court allows prosecutor's request to revoke conditional sentence revoked prematurely under ZKP Art. 372(5).

Zahtevi Vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojenemu D.K. s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 21.4.1997

u s t a v i .

[JEDRO]

Z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna sankcija ni več obstajala, saj je bila pred tem upoštevana v razširjeni pogojni obsodbi (določeni kot enotni kazni z novo preizkusno dobo), ki je vključevala tudi pogojno obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje. S tem je kršilo materialni zakon, saj je z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper obsojenega D.K. sta pri Okrožnem sodišču tekla dva kazenska postopka, oba zaradi kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ. Prvi postopek se je končal s sodbo z dne 21.4.1997, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo treh let ter dodatnim pogojem, da mora v roku štirih mesecev po pravnomočnosti sodbe plačati oškodovancu zahtevani znesek. Ker obsojenec dodatnega pogoja ni izpolnil, je sodišče s sodbo z dne 2.6.1999 pogojno obsodbo preklicalo in obsojencu izreklo kazen pet mesecev zapora. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 26.10.1999 zavrnilo pritožbo obsojenca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tudi v drugem kazenskem postopku, ki je tekel pri istem sodišču nekoliko kasneje, je bila obsojencu s sodbo z dne 4.3.1999 izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo pet mesecev zapora. Ob upoštevanju kazni iz prej omenjene sodbe z dne 21.4.1997 je sodišče obsojencu določilo enotno kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo štiri leta, določilo pa mu je tudi nadaljnji pogoj, da mora oškodovancem iz prve in druge sodbe plačati dolgovane zneske v roku šestih mesecev od pravnomočnosti te sodbe. Sodba je postala pravnomočna na dan razglasitve dne 4.3.1999, ker so se stranke pravici do pritožbe odpovedale.

Zoper pravnomočno sodno odločbo (sodbo Okrožnega sodišča v Celju v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju) o preklicu pogojne obsodbe je Vrhovni državni tožilec F.M. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Meni namreč, da je sodišče s tem, ko je preklicalo pogojno obsodbo, ki je tedaj ni več bilo, saj je bila združena v drugi sodbi, prekoračilo pravico, ki jo je imelo po zakonu, in to v škodo obsojenca.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Že časovni pregled izrekov sodb pokaže, da je bil preklic pogojne obsodbe z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo nezakonit, saj je bila sodba, ki jo je sodišče s to odločbo preklicalo, že zajeta v pravnomočni sodbi z dne 4.3.1999 oziroma je izgubila svojo samostojnost. Razširjena pogojna obsodba, ki vključuje tudi obsodbo za novo storjeno kaznivo dejanje, je namreč nova kazenska sankcija, v kateri se določi tudi nova preizkusna doba, ki začne teči od pravnomočnosti nove sodbe. Tudi če se kasneje pokažejo okoliščine, zaradi katerih je potrebno preklicati pogojno obsodbo (storitev novega kaznivega dejanja, neizpolnitev obveznosti, določenih s to novo razširjeno sodbo), se prekliče pogojna obsodba v celoti, ne pa po delih, se pravi, da se prvotna izrečena pogojna obsodba več ne obnovi. Z izpodbijano pravnomočno sodno odločbo pa je sodišče storilo ravno to, oziroma je preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna sankcija ni več obstajala, s čimer je seveda kršilo materialni zakon, saj je z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP - razlog iz 1. točke 1. odstavka 420. člena ZKP). Glede na to, da je bil s kasnejšo sodbo, s katero je bila obsojenca izrečena enotna kazen, določen tudi nov posebni pogoj, da mora oškodovancem iz obeh postopkov plačati dolgovane zneske v šestih mesecih in da ta rok še ni potekel v času, ko je sodišče že preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo z dne 21.4.1997, je s tem kršilo zakon v škodo obsojenca, zaradi česar je Vrhovno sodišče sledilo predlogu Vrhovnega državnega tožilca in izpodbijano pravnomočno sodno odločbo v skladu z določilom 1. odstavka 426. člena ZKP ob analogni uporabi določbe 4. odstavka 506. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.