Supreme Court dismisses appeal when property dispute value is undefined and exceeds monetary threshold limits.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije. Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3. odst. 40. čl. ZPP), lahko uveljavlja pomanjkljivost tožbe glede nedoločenosti vrednosti spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo izpraznitev stanovanja. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji tako ugodi, da tožbeni zahtevek zavrne. Revizija ni dovoljena.

V obravnavanem primeru tožena stranka med drugim zatrjuje, da je imela zaradi razmerja z bivšim imetnikom stanovanjske pravice glede spornega stanovanja status uporabnika. V sporu, ki se je začel po uveljavitvi stanovanjskega zakona - SZ (tožba je bila vložena 25.9.1992) se sklicuje tedaj na upravičenja glede nadaljnje uporabe spornega stanovanja po bivšem ZSR. Od teh upravičenj pa je po SZ lahko odvisna le morebitna pravica tožene stranke do sklenitve najemne pogodbe po SZ. Spori o najemni pogodbi po SZ pa so po presoji revizijskega sodišča premoženjski spori.

Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije. Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3. odst. 40. čl. ZPP), lahko uveljavlja pomanjkljivost tožbe glede nedoločenosti vrednosti spornega predmeta. Če pa ostane vrednost spornega predmeta nedoločena, tudi tožena stranka enako kot tožeča stranka nima pravice do revizije.

Ker v obravnavanem primeru vrednost spornega predmeta ni opredeljena, revizija tožene stranke ni dovoljena. O njej je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. čl. ZPP).