Supreme Court dismisses victim's request for legality protection as the victim is not a statutory standing party under ZKP Art. 421.1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the victim's request for legality protection, ruling it inadmissible due to lack of standing. Although the victim was a party to the criminal proceedings as a private prosecutor, the court held that only specific entities listed in Article 421(1) of the Criminal Procedure Act (ZKP) may file such requests. Consequently, the court rejected the application and ordered the victim to bear the costs of the appeal proceedings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421(1) of the Criminal Procedure Act; Article 423(2) of the Criminal Procedure Act: A request for legality protection is inadmissible if filed by a person not statutorily listed as a standing party in Article 421(1), as the legislature has exhaustively defined the right to challenge procedural legality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva oškodovanke kot tožilke R.M. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Ker oškodovanec kot tožilec med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so v 1. odstavku 421. člena ZKP našteti taksativno, ni naveden, je njegova zahteva nedovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbo Okrajnega sodišča v Piranu je bil obdolženi E.G. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oproščen obtožbe zasebne tožilke R.M., ker naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ. Po 3. odstavku 96.
člena ZKP je bilo odločeno, da je dolžna oškodovanka kot tožilka plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani. Oškodovanka je bila s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo. Višje sodišče v Kopru je pritožbo pooblaščenca oškodovanke kot tožilke zoper navedeno sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko sodbo, oškodovanki kot tožilki pa je naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka -
povprečnino v znesku 70.000,00 SIT.
Zoper navedeno pravnomočno sodbo je oškodovanka kot tožilka dne 20.3.2003 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve kazenskega zakona in predlagala razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje ter ponovno sojenje.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona. Oškodovanec kot tožilec med upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, ki so našteti taksativno, ni naveden. Glede na to, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila oškodovanka kot tožilka, ki ji zakon te pravice ne daje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva nedovoljena in jo je na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.