Appeal dismissed because tenant failed to value property subject, violating statutory review conditions.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Stanovanjski zakon ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tožeča stranka, ki je lastnica stanovanja, zahteva v pravdi izselitev na podlagi določb Stanovanjskega zakona. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico. Trdila je, da je v stanovanju živela z materjo. Mati je z občino sklenila 27.3.1992 najemno pogodbo po določba SZ, ter v letu 1993 umrla.

Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2.odstavka 382.člena ZPP. V predmetni zadevi tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek, in ker vrednost ni bila določena tako kot predpisuje 40.člen ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku prvotožeče stranke, ki je zahtevala, da tožena stranka izprazni stanovanje, ki se nahaja v hiši v Ljubljani, in da pooblaščencu izroči ključe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. V celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek drugotožeče stranke, ki je zahtevala izselitev v zakonitem roku, izpraznitev in izročitev stanovanja v stanju ob sklenitvi najemne pogodbe ter izročitev ključev istemu pooblaščencu. Sodišče je tudi odločilo o delnem umiku tožbe.

Tožena stranka se je pritožila zoper obsodilni del sodbe, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter obe sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Ko gre za premoženjskopravni spor, v katerem tožeča stranka zahteva izpraznitev stanovanja, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 80.000,00 SIT (2. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, pa je odločilna vrednost, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (2. odstavek 186. člena in 2. odstavek 40. člena ZPP). Če tožeča stranka to opusti, in če sodišče ne ravna po 3. odstavku 40. člena ZPP, revizije kot izrednega pravnega sredstva ni dovoljeno vložiti.

Stanovanjski zakon (Uradni list RS št. 18/91) ne pozna več stanovanjske pravice, ki jo je opredeljeval prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih. Tožeča stranka, ki je lastnica stanovanja, zahteva v pravdi izselitev na podlagi določb Stanovanjskega zakona. Tudi tožena stranka se med pravdo ni sklicevala na stanovanjsko pravico. Trdila je, da je v stanovanju živela z materjo. Mati je z občino sklenila 27.3.1992 najemno pogodbo po določbah SZ, ter v letu 1993 umrla.

Spori o razmerjih, ki jih ureja Stanovanjski zakon, so premoženjskopravni spori, za katere velja glede pravice do revizije določba 2. odstavka 382. člena ZPP. V predmetni zadevi tožeča stranka ni označila vrednosti spornega predmeta. Ker ne gre za denarni zahtevek, in ker vrednost ni bila določena tako kot predpisuje 40. člen ZPP, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. odstavku 382. člena ZPP.

Zato revizija v tej zadevi ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).