Appeal against conviction dismissed; defense request for legality protection rejected due to improper evidence assessment grounds.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for legality protection, ruling it inadmissible because it relied on improper evidence assessment rather than procedural violations. The defense argued the lower court incorrectly evaluated witness testimony and expert opinions, while the prosecution contended this constituted a flawed factual finding. The court held that requests for legality protection cannot be based on erroneous fact-finding or evidence evaluation, as these fall under the exclusion of such remedies under the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 420. člena ZKP; 425. člen ZKP: Requests for legality protection cannot be filed based on erroneous or incomplete findings of fact, including improper assessment of evidence, as such grounds are excluded from the scope of this extraordinary remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obs. J.P. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 80.000,00 tolarjev.
[JEDRO]
Z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, vložnik izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
Obs. J.P. je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 16.11.2000 spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po 1. odstavku 326. člena KZ in obsojen na 56.778,60 tolarjev denarne kazni ter na povrnitev stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 6.2.2002 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa kot stroške pritožbenega postopka naložilo v plačilo 50.000,00 tolarjev povprečnine.
V zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenčev zagovornik uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in "s spremenjeno odločbo samo oprosti obdolženca krivde in kazni".
Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno, ker obsojenčev zagovornik z njo uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
Zahteva zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav ta razlog pa uveljavlja obsojenčev zagovornik, čeprav uvodoma navaja, da zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. V obrazložitvi izrednega pravnega sredstva ne obrazloži, na kakšen način naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, pač pa z navedbami, da je sodišče nepravilno ocenilo izvedene dokaze, in sicer izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke ter izpovedbi prič P.Š. in I.S., izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. S tem, ko navaja, da je sodišče zavrnilo dokaz po rekonstrukciji, pa uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta dokazni predlog je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, vendar je v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP v razlogih sodbe obrazložilo, zakaj izvedba tega dokaza ni potrebna.
Zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso podane. Zato in ker obsojenčev zagovornik uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. J.P. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).
Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina odmerjena v skladu z določilom 3. odstavka 92. člena ZKP.