Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba I Ips 252/2001 ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.252.2001 AI generated

Appeal court rejects request for protection of legality based on alleged factual error as no legal ground exists.

Case Number Sodba I Ips 252/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for protection of legality against a final conviction for robbery. The defendant argued that the court erred in finding he violently pushed the victim and tightly grabbed her money, offering his own assessment of the facts. The court ruled that alleging a factual error is not a statutory ground for filing this extraordinary remedy under the Criminal Procedure Act, leading to the dismissal of the request.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 420. člen 2. odstavek; ZKP 423. člen 2. odstavek; ZKP 425. člen: A request for protection of legality based on an alleged error of fact is inadmissible as it lacks statutory grounds under Article 420(2) of the Criminal Procedure Act.

Keywords

AI generated
protection of legality error of fact extraordinary remedy criminal procedure act final judgment robbery conviction costs exemption

Cited Legislation

AI generated
Article 420(2) of the Criminal Procedure Act
Article 423(2) of the Criminal Procedure Act
Article 425 of the Criminal Procedure Act
Article 98.a of the Criminal Procedure Act
Article 95(4) of the Criminal Procedure Act
AI generated
VSM Sodba II Kp 11624/2017
Criminal appeal dismissed; court upheld conviction for grand theft based on evidence and proper sentencing.
VSC Sklep I Kp 24618/2020
Appeal dismissed; extension of bail after conviction upheld as reasonably reasoned by first instance court.
VSRS Sklep I Kp 8741/2014-127
Supreme Court partially allows appeal, finding pre-trial detention justified by flight risk but not recidivism due to served sentence.
VSK Sodba II Kp 36/2017
Appeal dismissed; court upheld conviction for threats despite language and witness credibility issues raised by defense.
Sodba I Ips 249/99
Supreme Court dismisses appeal for protection of legality regarding witness absence and non-examination of defense arguments.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva obsojenega R.Ž. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se obsojenec oprosti povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

[JEDRO]

Z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti obsojeni ponuja lastno presojo odločilnih dejstev, ki pa se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonska podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je obsojenega R.Ž. s sodbo z dne 8.1.2001 spoznalo za krivega kaznivega dejanja roparske tatvine po 1. odstavku 214. člena KZ in mu na podlagi iste zakonske določbe izreklo kazen treh let zapora. Po 1. odstavku 49. člena KZ je obsojencu v izrečeno kazen vštelo čas, prebit v priporu od 9.11.2000 dalje. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo zavrnilo pritožbi obsojenega R.Ž. in njegovega zagovornika kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta obsojenca oprostili povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter odločili, da nagrada in potrebni izdatki obsojenčevega zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

Obsojeni R.Ž. je zoper to pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi podaja lastno videnje obravnavanega življenjskega primera. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zadevo še enkrat pretehta.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da obsojenčevi želji, da se še enkrat preizkusi, ali je storil roparsko tatvino, Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne bo moglo ugoditi, zato naj njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Obsojeni R.Ž. izrecno ni navedel razloga, iz katerega izpodbija pravnomočno sodbo, je pa iz vsebine zahteve razvidno, da uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Obsojenec navaja, da oškodovanke ni tako silovito odrinil, kot to izhaja iz napadene pravnomočne odločbe. Če bi v posledici njegovega ravnanja dobila modrice, bi imela vsaj zdravniško spričevalo. Poudarja tudi, da se denarnice ni tako krčevito oklepal, ampak jo je oškodovanki izročil, takoj ko je opazil varnostnika, ki je tekel po hodniku. S temi navedbami obsojeni R.Ž. ponuja lastno presojo teh odločilnih dejstev, ki pa se razlikuje od tiste v izpodbijani pravnomočni sodbi.

Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonska podlaga za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je obsojeni R.Ž. zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Obsojenec z zahtevo sicer ni uspel, vendar ga je Vrhovno sodišče po 98.a členu v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP glede na slabe gmotne razmere oprostilo povrnitve stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.