Defense appeal rejected; factual error claims inadmissible under Criminal Procedure Code Article 420(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the defense's request for protection of legality regarding a conviction for abuse of position. The defense argued the lower courts erred in finding direct intent, claiming a justified mistake in profit division, but the prosecution contended such assessments fall under factual findings. The court ruled that Article 420(2) of the Criminal Procedure Code explicitly prohibits challenging factual determinations via this extraordinary remedy, thereby rejecting the appeal and ordering the defense to pay costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 420(2) of the Criminal Procedure Act; Article 425 of the Criminal Procedure Act: A request for protection of legality cannot be filed based on an erroneous or incomplete finding of fact, as such matters are excluded from the scope of this extraordinary legal remedy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornice obs. Č.J. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obs. Č.J. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 150.000,00 tolarjev.
[JEDRO]
S tem ko zagovornica navaja, da je zmotna ugotovitev sodišč glede okoliščine, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom, ker je po njenem mnenju prišlo pri delitvi dobička do opravičljive napake, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Obs. Č.J. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 2.3.1999 spoznan za krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba in v njej po 1. odstavku 244. člena KZ določena kazen 3 mesece zapora s preizkusno dobo 1 leta. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 9.11.1999 zavrnilo pritožbi državnega tožilca in zagovornice obs. Č.J. in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
V zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi dne 13.3.2000, obsojenčeva zagovornica uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona, ki je po njenem mnenju podana zato, ker sta tako prvostopenjsko kot tudi drugostopenjsko sodišče kršili zakon glede ugotovitve, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom. Predlaga, da Vrhovno sodišče obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.
Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije M.V. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati stališča, da sodišče nima prav, ko je ocenilo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje s krivdno obliko direktnega naklepa. Taka ocena obsojenčeve zagovornice se nanaša na ugotovitve sodišča glede dejanskega stanja, ki jih s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.
Zahteva zagovornice obs. Č.J. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
V 372. členu ZKP je predpisano, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona. Zagovornica obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti ne uveljavlja nobene kršitve, naštete v točkah 1) do 6) 372. člena ZKP, pač pa s tem, ko navaja, da je zmotna ugotovitev sodišč glede okoliščine, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom, ker je po njenem mnenju prišlo pri delitvi dobička do opravičljive napake, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornice obs. Č.J. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).
Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, povprečnina pa je odmerjena v skladu z določilom 3.
odstavka 92. člena ZKP.