Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Ips 311/2000 ECLI:SI:VSRS:2003:I.IPS.311.2000 AI generated

Defense counsel's appeal dismissed because their statutory appointment expired after the final judgment.

Case Number Sklep I Ips 311/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense attorney's request for legal protection of the final judgment. The attorney represented the defendant by official duty after the first-instance verdict but lacked a specific mandate for the appeal. The court ruled that the statutory authority to represent the defendant by official duty expired upon the judgment's finality, rendering the appeal inadmissible without a new power of attorney.

Legislator headnote

AI generated

4. odstavek 70. člena ZKP; 2. odstavek 423. člena ZKP: The statutory authority for defense counsel to represent a defendant by official duty terminates upon the finality of the judgment, thereby precluding the filing of extraordinary legal remedies without a specific power of attorney.

Keywords

AI generated
defense counsel by official duty termination of statutory mandate inadmissible appeal power of attorney requirement finality of judgment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva odvetnika G.G. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Ker obsojencu ni bila izrečena kazen v višini, določeni v 4. odstavku 70. člena ZKP, je odvetniku zakonsko pooblastilo, s katerim je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Zato brez obsojenčevega pooblastila ni bil upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 30.3.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 13.9.2000 je bil obsojeni K.P. spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili in mu je bila izrečena kazen devet mesecev zapora.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil odvetnik G.G. zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Odvetnik G.G. je obsojenca do pravnomočnosti izpodbijane sodbe zagovarjal po uradni dolžnosti. Vloženemu izrednemu pravnemu sredstvu ni priložil obsojenčevega pooblastila za zastopanje in na vlogi navedel "zastopanje po uradni dolžnosti." Skladno z določbo 4.

odstavka 70. člena ZKP, postavi predsednik sodišča zagovornika po uradni dolžnosti obdolžencu, ki si v primerih obvezne obrambe zagovornika ne vzame sam, do pravnomočnosti sodbe; če pa mu je bila izrečena kazen zapora dvajsetih let, pa tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Obsojencu ni bila izrečena kazen dvajsetih let zapora, zato je zakonsko pooblastilo, s katerim je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, odvetniku G.G. prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

Ker vložnik zahteve za vložitev tega izrednega pravnega sredstva nima obsojenčevega pooblastila, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.