Supreme Court dismisses appeal against its own legality protection ruling as procedurally inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected an appeal filed by a convicted person against its own final decision denying a request for legal protection. The appellant argued for a fundamental procedural violation and cost issues regarding a prior final judgment, but the court determined that appeals are only permissible against non-final first-instance rulings. Consequently, the court held that no appeal could be lodged against a decision issued in a legality protection proceeding, as such proceedings conclude the review process.
Legislator headnote
AI generatedZKP 366. člen; ZKP 420. člen 2. odstavek: Appeals are exclusively directed at non-final first-instance judgments; therefore, a request for legal protection cannot be filed against a Supreme Court decision resolving a legality protection request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obs. P.O. se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 13.06.2002 zavrnilo obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno in mu naložilo plačilo 60.000 SIT povprečnine. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je obsojenec izpodbijal pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 04.03.1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 28.10.1998. S tem sklepom je bila zavržena zahteva za obnovo kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku z dne 21.03.1991 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.10.1991.
Obsojenec je dne 26.09.2002 priporočeno po pošti vložil zoper navedeno sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in odločbe o stroških kazenskega postopka. Pritožba ne vsebuje končnega predloga.
Pritožba ni dovoljena.
Po določbah 366. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je pritožba dovoljena le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Izjemoma je dovoljena pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje v primerih, navedenih v 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 398. člena ZKP. Ker je pritožba le redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku zahteve za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče je glede na izrecno obsojenčevo opredelitev obravnavalo njegovo vlogo kot pritožbo. Tudi v primeru, da bi jo štelo kot zahtevo za varstvo zakonitosti, bi jo moralo po določbi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči kot nedovoljeno. Zahteve za varstvo zakonitosti namreč ni mogoče vložiti zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsojenčevo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.