Appeal court quashes lower court decision due to a judge's conflict of interest in awarding defense fees.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court granted the defense lawyer's request for protection of procedural legality, ordering the revocation of the appellate senate's decision. The core fact is that the same judge who presided over the first-instance senate awarded the lawyer a fee later acted as the reporter for the appellate senate in the same case. The court ruled this violated the mandatory recusal provisions of the Criminal Procedure Act, constituting a fundamental breach of procedural rules that necessitated the case's return for a new decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 5, point 39 of the Criminal Procedure Act; Article 371, paragraph 1, point 1 of the Criminal Procedure Act: A judge must recuse themselves if they participated in issuing a lower court decision in the same case or assisted in issuing the decision being appealed, as such involvement constitutes a fundamental breach of procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahtevi zagovornika obs. I.S. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani v novo odločitev.
[JEDRO]
Ker je ista sodnica kot predsednica senata sodišča prve stopnje odmerila obsojenčevemu zagovorniku nagrado, nato pa kot sodnica poročevalka v zunajobravnavnem senatu sodelovala pri izdaji s pritožbo izpodbijane odločbe, je bila s tem kršena določba 5. točke 39. člena ZKP, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
S sklepom z dne 03.07.2000 je predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi zoper obs. I.S. odločila, da se zagovorniku, odvetniku J.S. iz L., za opravljeno delo prizna nagrada v višini 3.225 točk oziroma 290.250,00 SIT, povečana za 19% davka na dodano vrednost. Senat istega sodišča je s sklepom z dne 19.07.2000 zagovornikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnil kot neutemeljeno.
Obsojenčev zagovornik, odvetnik J.S. iz L., je dne 25.08.2000 vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Zahteva nima končnega predloga, iz njene vsebine pa sledi, da se zavzema za razveljavitev pravnomočnega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.
Vrhovni državni tožilec A.R. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 223. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil zagovornik obs. I.S., odvetnik J.S. iz L., utemeljena. Pri odločitvi o pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 03.07.2000 je kot članica senata (poročevalka) sodelovala sodnica, ki je omenjeni sklep kot predsednica senata izdala, kar je v nasprotju s 5. točko 1. odstavka 39. člena ZKP. Sodišče pa je tudi sicer s pravnomočnim sklepom kršilo določbe ZKP, ker je priznalo zagovorniku le polovico stroškov, kar je v nasprotju z izrekom o stroških v pravnomočni sodbi istega okrožnega sodišča z dne 11.02.2000.
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.
Z navedbo, da je sodnica, ki je izdala sklep o odmeri stroškov zagovornika obs. I.S. sodelovala in odločala kot poročevalka v senatu, ki je v isti zadevi odločil na drugi stopnji o zagovornikovi pritožbi, zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Po določbi 5. točke 39. člena ZKP sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot je razvidno iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa, je ista sodnica kot predsednica senata sodišča prve stopnje odmerila obsojenčevemu zagovorniku nagrado, nato pa kot sodnica poročevalka v zunajobravnavnem senatu sodelovala pri izdaji s pritožbo izpodbijane odločbe. Glede na navedeno je treba pritrditi vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da je s takšnim postopanjem sodišča bila kršena določba 5. točke 39. člena ZKP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP.
Iz teh razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenčevega zagovornika in sklep izvenobravnavnega senata razveljavilo ter zadevo vrnilo temu organu v novo odločitev (1. odstavek 426. člena ZKP). Ko bo ponovno odločalo o zadevi, bo sodišče odpravilo ugotovljeno kršitev, istočasno pa upoštevalo, da je sodišče s pravnomočno sodbo z dne 11.02.2000 po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP obsojenca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona ter prav tako izreklo, da potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun. V skladu s takšnim izrekom je tudi obrazložitev odločbe o stroških kazenskega postopka. Pri tem pa sodišče ni posebej odločalo o stroških kazenskega postopka, ki odpadejo na oprostilni del izrečene pravnomočne sodbe, kar bi bilo dolžno storiti ob upoštevanju določbe 1. odstavka 96. člena ZKP.