Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 281/2000 ECLI:SI:VSRS:2002:I.IPS.281.2000 AI generated

Supreme Court dismisses appeal against rejection of retrial request as inadmissible due to factual error claims.

Case Number Sodba I Ips 281/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for legal protection against the lower courts' dismissal of her retrial application. The defendant argued that the first-instance court made erroneous factual findings and failed to consider her defense, but the Supreme Court clarified that such claims do not constitute legal violations. Consequently, the court ruled that the defendant could not challenge the evidentiary assessment of the first-instance court within this extraordinary procedure.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 420. člen ZKP; 3. odstavek 76. člen ZKP: A request for legal protection cannot be filed based on erroneous or incomplete factual findings, as challenging the evidentiary assessment of the first-instance court in a regular trial does not constitute a violation of law.

Keywords

AI generated
legal protection request erroneous factual findings evidentiary assessment retrial application inadmissible appeal ZKP procedural law legal violation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva obsojene M.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenka se oprosti plačila stroškov, ki so nastali v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

[JEDRO]

Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklepa sodišča prve in druge stopnje, s katerima je bila zahteva za obnovo postopka kot nerazumljiva zavržena, vložnica ne more izpodbijati dokazne ocene sodišča prve stopnje v rednem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Črnomlju je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z 2. odstavkom 412. člena ZKP zavrglo predlog obsojenke M.G. z dne 22.03.2000 za obnovo postopka. Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo obsojene M.G. zavrnilo kot neutemeljeno.

Obsojena M.G. je dne 07.11.2000 vložila na Okrajno sodišče v Črnomlju zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vložnica se ne strinja z dokazno oceno, predvsem prvostopnega sodišča v rednem sojenju, nakazuje pa tudi na kršitev kazenskega zakona, ker da prvostopno sodišče ni upoštevalo, da je, kolikor je uporabila kakšne žaljive besede, to storila pri obrambi svojih pravic. Predlaga, da Vrhovno sodišče opravi varstvo zakonitosti ali pa to zahtevo obravnava kot pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in zadevo odstopi vrhovnemu državnemu tožilcu v nadaljnje ravnanje.

Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti meni, da le-ta ni utemeljena. Navedbe obsojenke, da pri odločitvi ni bilo upoštevano dejansko stanje, kot ga je prikazovala obsojenka, kažejo na to, da ne uveljavlja kršitve zakona, temveč zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP naj Vrhovno sodišče vložničino zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po izrečni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopno sodišče je ocenilo vložničino zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, kot nerazumljivo in je zato pozvalo vložnico, naj jo popravi oziroma dopolni, če tega v danem roku ne bo storila, bo sodišče vlogo zavrglo. Po tem obvestilu je obsojenka vztrajala pri vsebini vložene zahteve za obnovo postopka, zato je prvostopno sodišče obsojenkino vlogo kot nerazumljivo zavrglo, kar je z uvodoma navedenim sklepom ob reševanju obsojenkine pritožbe potrdilo sodišče druge stopnje, ki je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje po formalnem preizkusu predloga za obnovo postopka - zahteve, ki jo je vložila obsojenka pri prvostopnem sodišču, pravilno odločilo, da je zahteva nepopolna, nerazumljiva in nesposobna za obravnavo.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da vložnica z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija zgolj dokazno oceno sodišča prve stopnje v rednem postopku, ki ni predmet presoje v tem postopku, ko vložnica napada tako sklep sodišča prve stopnje kot sklep pritožbenega sodišča, s katerima je bila njena zahteva za obnovo kazenskega postopka kot nerazumljiva in nesposobna za obravnavo zavržena. V čem naj bi bila kršitev zakona v navedenih sklepih, vložnica ne pove. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da sta obe sodišči pravilno uporabili določbe Zakona o kazenskem postopku, ko sta vložničino vlogo glede na določbo 3. odstavka 76. člena ZKP zavrgli. Po navedeni določbi zahteva sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni, če tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže. Zaradi povedanega vložnica s svojo zahtevo ni mogla imeti uspeha.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ni podana nobena kršitev zakona, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti vložnice zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o oprostitvi stroškov postopka s tem izrednim pravnim sredstvom temelji na 4. odstavku 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP.