Supreme Court dismisses appeal claiming seatbelt failure broke causal link to traffic accident death.

Zahteva zagovornikov obs. F.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obs. F.L. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 100.000,00 tolarjev.

[JEDRO]

S tem ko obsojenčev sopotnik ni bil privezan z varnostnim pasom, čeprav bi bil celo obsojenec dolžan paziti na to okoliščino, ni bila pretrgana vzročna zveza. Do prometne nesreče, v kateri je sopotnik umrl, ni prišlo zaradi navedene okoliščine, ampak je nesrečo povzročil obsojenec s kršitvijo določila 2. odstavka 50. člena ZTVCP.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.4.1999 je bil obs. F.L. spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 325. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila po 2.

odstavku 325. člena KZ določena kazen 7 mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 28.9.1999 zavrnilo pritožbi obsojenčevih zagovornikov in okrožnega državnega tožilca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi priporočeno po pošti dne 3.11.1999, obsojenčevi zagovorniki uvodoma navajajo, da jo vlagajo zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagajo, da Vrhovno sodišče razveljavi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije M.V. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podal na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlaga, da jo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno, ker nista podani zatrjevani kršitvi kazenskega zakona in določb kazenskega postopka.

Zahteva zagovornikov obs. F.L. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana tudi, če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali če so razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Zagovorniki obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti navajajo, da je ta kršitev podana zato, ker niti prvostopenjsko sodišče niti pritožbeno sodišče nista natančno in podrobno analizirali mnenje zapriseženega sodnega izvedenca dipl. ing. L.B., katerega mnenje v zahtevi za varstvo zakonitosti obširno povzemajo. Take navedbe zagovornikov obs. F.L. niso utemeljene in so v nasprotju z razlogi pravnomočne sodbe. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje (strani 4 in 5) je namreč povsem jasno razvidno, da je ocenjevalo tudi mnenje s strani obsojenčeve obrambe angažiranega strokovnjaka prometne stroke dipl. ing. L.B., podrobno pa je tudi pojasnilo, zakaj takemu mnenju, zlasti upoštevaje mnenje izvedenca prometne stroke dr. J.K., ni sledilo. Pritožbeno sodišče, ko je odločalo o pritožbah, pa je ocenilo, da so ugotovitve sodišča prve stopnje o vzroku prometne nesreče pravilne ter da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo mnenje izvedenca prometne stroke dr. J.K. Zagovorniki obs. F.L. z obširnim povzemanjem mnenja, ki ga je podal dipl. ing. L.B., skušajo prikazati, da je ostalo dejansko stanje premalo razjasnjeno. Zahteve za varstvo zakonitosti pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP).

Kršitev kazenskega zakona oziroma kršitev materialnega prava, kot v zahtevi za varstvo zakonitosti navajajo, naj bi bila podana v napačni oceni vzročne zveze med obsojenčevim ravnanjem in nastalo posledico, ko navajajo, da obsojenčev sopotnik, če bi bil privezan z varnostnim pasom, ne bi padel iz vozila in zato verjetno ne bi umrl. Enako so zatrjevali že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa je v razlogih sodbe pojasnilo, da ni utemeljeno stališče obrambe o pretrganju vzročne zveze. Sicer pa tudi navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti o pretrganju vzročne zveze pomenijo uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati. Kljub temu je potrebno pripomniti, da vzročno zvezo prekine bodisi poznejše ravnanje drugih oseb, če ima znake kaznivega dejanja in če tako ravnanje drugih oseb vzročno zvezo preusmeri, bodisi poznejši dogodki ali ravnanja drugih oseb, ki sicer nimajo narave kaznivega dejanja, so pa takšnega pomena, da povsem preusmerijo vzročni potek oziroma povsem odpravijo učinke prvotnega ravnanja, vzročno zvezo pa lahko prekinejo tudi elementarni dogodki. S tem,ko obsojenčev sopotnik ni bil privezan z varnostnim pasom, čeprav bi bil celo obsojenec dolžan paziti na to okoliščino, ni bila pretrgana vzročna zveza, saj zaradi okoliščine, da obsojenčev sopotnik ni bil privezan z varnostnim pasom, ni prišlo do prometne nesreče, ki jo je obsojenec povzročil s kršitvijo določila 2. odstavka 50. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.

Niso podane v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve zakona. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obs. F.L. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

Izrek o stroških, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP, pri čemer je povprečnina z upoštevanjem določila 3.

odstavka 92. člena ZKP odmerjena na 100.000,00 tolarjev.