Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 64/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.IPS.64.2002 AI generated

Supreme Court quashes appeal court ruling on detention extension due to failure to serve defense lawyer notice.

Case Number Sodba I Ips 64/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia quashed the appeal court's decision to extend the defendant's bail because the defense lawyer was never served with the order. The defendant argued this violated his right to defense, as the lawyer could not file an appeal without receiving the document. The court ruled that since all appeals against the same ruling must be decided together, the lower court could not rule on the defendant's appeal without first serving the lawyer and allowing her to appeal.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 388. člen 2. odstavek; ZKP 403. člen 1. odstavek: When a defense lawyer is not served with a ruling extending bail, the appellate court lacks the conditions to decide on the defendant's appeal, as all appeals against the same ruling must be resolved in a single decision.

Keywords

AI generated
right to defense service of process extension of bail appeal procedure procedural fairness

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahtevi obd. F.P. za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 22.1.2002 razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Mariboru sodišču v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Ker sklep o podaljšanju pripora ni bil vročen obdolženčevi zagovornici, ni bilo pogojev za odločanje o obdolženčevi pritožbi zoper ta sklep. Glede na določbo 2. odstavka 388. člena v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP namreč višje sodišče o vseh pritožbah zoper isti sklep odloči z eno odločbo. To pa bo mogoče šele, ko bo sklep o podaljšanju pripora vročen zagovornici in bo tudi ona lahko vložila morebitno pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je dne 8.1.2002 po razglasitvi sodbe, s katero je obdolžena F.P. in A.B. spoznalo za kriva nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ in izreklo vsakemu kazen 7 mesecev zapora, sklenilo, da se zoper obd. F.P. iz razloga po 1. točki 1. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša pripor do pravnomočnosti sodbe. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 22.1.2002 pritožbo obd. F.P., vloženo zoper sklep o podaljšanju pripora, zavrnilo kot neutemeljeno.

Obd. F.P. je dne 13.2.2002 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora. V njej uvodoma navaja, da jo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker mu kljub temu, da je bil zoper njega odrejen pripor, ni bila omogočena pravica do zagovornika. Zato predlaga, da naj se zoper njega pripor odpravi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.-K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2.

odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena ter predlaga, da jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne kot neutemeljeno.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevi obs. F.P. za varstvo zakonitosti ugodilo tako, da je sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 22.1. 2002 razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Mariboru v nadaljni postopek.

Utemeljeno namreč obs. F.P. v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila kršena njegova pravica do obrambe. Ne le, da je bila glavna obravnava dne 8.1.2002, čeprav je obdolženec v priporu, opravljena, ne da bi bila na glavni obravnavi navzoča njegova zagovornica, odvetnica V.P. iz L., katere pooblastilo z dne 23.7.2001 je v kazenskem spisu, pač pa tudi sklep o podaljšanju pripora z dne 8.1.2002 zagovornici ni bil vročen. Zato ker sklep o podaljšanju pripora ni bil vročen tudi zagovornici obd. F.P., ni bilo pogojev za odločanje o obdolženčevi pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora. Po določilu 2. odstavka 388. člena ZKP o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči sodišče druge stopnje z eno odločbo. To pa glede na določilo 1. odstavka 403. člena ZKP velja tudi za postopek s pritožbo zoper sklep, saj se po navedenem določilu smiselno uporablja za pritožbo zoper sklep tudi 2. odstavek 388. člena ZKP. Pritožbeno sodišče seveda doslej ni moglo odločiti o morebitni pritožbi obdolženčeve zagovornice, saj le-tej sklep o podaljšanju pripora sploh ni bil vročen. Obdolženčevi zagovornici bo potrebno sklep o podaljšanju pripora vročiti in v primeru, če bo pritožbo vložila, hkrati odločiti o njeni pritožbi in o pritožbi obd. F.P.