Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 254/2000 ECLI:SI:VSRS:2002:I.IPS.254.2000 AI generated

Supreme Court allows compensation claim for unlawful detention based on acquittal, ruling final verdict dictates remedy regardless of detention legality.

Case Number Sodba I Ips 254/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia granted the prosecutor's request to set aside a final decision denying compensation for unlawful detention. The applicant, who was acquitted by a final military court verdict, argued that his prior detention was unlawful despite the court's finding that procedural grounds existed at the time. The court ruled that the right to compensation is strictly tied to the final acquittal verdict, meaning the detention was unjustified and unlawful regardless of the initial procedural justification.

Legislator headnote

AI generated

513. člen ZKP-60; 1. odstavek 506. člen ZKP-60: The right to compensation for unlawful detention is contingent upon a final acquittal verdict, rendering the detention unlawful irrespective of the procedural grounds initially cited for its imposition.

Keywords

AI generated
compensation for unlawful detention preliminary detention procedural justification final acquittal verdict unjustified deprivation of liberty protection of legality Zakonik o kazenskem postopku

Cited Legislation

AI generated
513. člen ZKP-60
člen ZKP-60 pa je določal, da se določbe postopka za povrnitev škode neupravičeno obsojenim uporabljajo smiselno tudi v postopku za povrnitev škode tistemu, ki je bil nezakonito pridržan v priporu ali preiskovalnem zaporu.
1. odstavek 506. člen ZKP-60
426. člen ZKP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahtevi državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Pravica do povrnitve škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu oziroma preiskovalnemu zaporu po 513. členu ZKP-60 je vezana na končni izid zadeve in ne more biti odvisna od tega, ali je bil pripor oziroma preiskovalni zapor odrejen zakonito ali nezakonito. Podlaga za povrnitev škode je pravnomočna oprostilna sodba, neglede iz katerega razloga je bila izrečena.

[OBRAZLOŽITEV]

Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je s sklepom z dne 23.07.1962 na podlagi določb 75. člena Zakona o vojaških sodiščih (ZVS) in 513. člena Zakonika o kazenskem postopku (ZKP-60) zavrnilo zahtevo obt. Ž.P. za povrnitev škode, nastale zaradi nezakonitega pridržanja v priporu in preiskovalnem zaporu. Obt. Ž.P. je bil s sodbo Vojaškega sodišča v Beogradu z dne 07.03.1961 v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 14.11.1961 oproščen obtožbe za kazniva dejanja po 1. in 2. odstavku 118. člena in 174. členu KZJ.

Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. je vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočni sklep Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu z dne 23.07.1962 razveljavi, ker je bil kršen zakon, in sicer določbe 513. člena v zvezi s 506. členom ZKP-60.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, s katerim je zavrnilo zahtevo obt. Ž.P. za povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu in preiskovalnem zaporu, zavzelo stališče, da ni zakonite podlage za takšen zahtevek.

Sklicevalo se je na določbo 513. člena takrat veljavnega Zakonika o kazenskem postopku (ZKP, Uradni list FLRJ, št. 5 z dne 03.02.1960), po kateri se določbe XXXII. poglavja, ki urejajo postopek za povrnitev škode neupravičeno obsojenim, uporabljajo smiselno tudi v postopku za povrnitev škode tistemu, ki je bil nezakonito pridržan v priporu ali preiskovalnem zaporu. Ugotovilo je, da je iz kazenske zadeve Ž.P. razvidno, da so vsi sklepi o priporu oz. preiskovalnem zaporu sprejeti na zakonskih podlagah, in to na podlagi 182. in 109. člena ZKP-60. Na podlagi izpovedb prič in drugih okoliščin so obstajali razlogi za sum, da je imenovani storil kazniva dejanja, ki so mu bila očitana. Zavzelo je stališče, da sklepi o odreditvi pripora oz. preiskovalnega zapora niso bili nezakoniti samo zato, ker je bila izrečena oprostilna sodba zaradi pomanjkanja dokazov.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno napada takšno odločitev z razlogi, ki jim je mogoče v celoti pritrditi. Po določbi 1. odstavka 506. člena ZKP-60 je tisti, ki je bil v kazenskem postopku neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje, smel zahtevati, da mu država povrne premoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi obsodbe. Po 2.

točki 2. odstavka istega člena se je štelo, da je šlo za neupravičeno obsodbo v vseh primerih, kadar je bil pravnomočno obsojeni pozneje s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba s pravnomočno sodbo zavrnjena. 513. člen ZKP-60 pa je določal, da se določbe postopka za povrnitev škode neupravičeno obsojenim uporabljajo smiselno tudi v postopku za povrnitev škode tistemu, ki je bil nezakonito pridržan v priporu ali preiskovalnem zaporu.

Po oceni Vrhovnega sodišča je pravna razlaga, ki jo je v zvezi s to določbo v izpodbijanem pravnomočnem sklepu sprejelo Vrhovno vojaško sodišče, nepravilna. Pravica do povrnitve škode je vsekakor vezana na končni izid zadeve in ne more biti odvisna od tega, ali je bil pripor oziroma preiskovalni zapor odrejen zakonito ali nezakonito. Podlaga za povrnitev škode je pravnomočna oprostilna sodba, pri čemer ni odločilno, iz katerega razloga je bila izrečena. To namreč pomeni, da je zoper prizadetega neupravičeno tekel kazenski postopek in da v posledici tega odvzem prostosti ni bil upravičen in tudi ne zakonit. Zato določbo 513. člena ZKP-60 ni mogoče razlagati na način, ki je razviden iz pravnomočnega sklepa in ki ne upošteva izrečene oprostilne sodbe.

Ž.P. je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe. Zato po določbah 513. člena in 1. odstavka 506. člena ZKP-60 ni bilo podlage za zavrnitev njegove zahteve za povrnitev škode. Z odločitvijo, s katero je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu zavrnilo zahtevo Ž.P. za povrnitev škode, je kršilo zakon, in sicer določbe 513. člena v zvezi s 506. členom ZKP-60.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti utemeljena. Zato je razveljavilo izpodbijani pravnomočni sklep (1. odstavek 426. člena ZKP).