Supreme Court allows general commercial customs to bind a party for unauthorized signatures when specific law is silent.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Kadar ZOR za neko situacijo ne da pravne rešitve, dajo jo pa Splošne uzance za blagovni promet, uporabi sodišče za odločitev te. To velja tudi za vezanost na pogodbo, če te ni sklenila pooblaščena oseba, če so izpolnjeni pogoji iz 21. SU.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje razsodilo. da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 274.035,10 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške spora, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V njej smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se tudi z dejanskimi ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje. Revizijskemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. člena ZPP). Zato mora revizijsko sodišče pri presojanju utemeljenosti revizije izhajati iz predpostavke, da temelji izpodbijana sodba na popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

Sodišči prve in druge stopnje sta odločali na podlagi sledečih dejstev:

_ na naročilnici je odtisnjena označba tožene stranke,

- na naročilnici in pogodbi je žig tožene stranke,

- obe listini sta običajno podpisani,

- posel, naročen z naročilnico je v skladu z dejavnostjo tožene stranke,

- ni dokazano, da bi bila tožeča stranka obveščena, da je listini podpisala nepooblaščena oseba.

Zakon o obligacijskih razmerjih situacije, opredeljene z zgoraj navedenimi dejstvi, ne pozna. Zato zanjo ne daje pravne rešitve. O sporu zato ni mogoče odločiti niti na podlagi 88. člena ZOR, na katerega se sklicuje tožena stranka v reviziji, niti na podlagi kakšne druge določbe omenjenega zakona. Pač pa je možno o sporu odločiti na podlagi 21. splošne uzance za blagovni promet. Njeno uporabo upravičuje 2. odst. 1107. člena ZOR, ki določa: "Splošne uzance za blagovni promet (Ur. list SFRJ štev. 15/54) se po uveljavitvi tega zakona ne bodo uporabljale glede vprašanj, ki so z njim urejena". Ker ZOR vprašanja, kot je obravnavano, ne ureja, 21. splošna uzanca za blagovni promet pa ga, jo sodišče za rešitev spora lahko uporabi (arg. a contrario).

Po 21. splošni uzanci za blagovni promet veže pismena ponudba ponudnika, četudi je ni podpisala pooblaščena oseba, če so izpolnjeni takšni pogoji, kakršni so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni, kot izhaja iz zgoraj navedenih dejstev. Ni razloga, da enako ne bi veljalo tudi za naročilnico in pogodbo, ki izpolnjujeta takšne pogoje. Zato omenjeni listini zavezujeta toženo stranko tako, kot če bi ju podpisala pooblaščena oseba. To pa ne zaradi tega, ker naj bi tožena stranka dejanja nepooblaščenih oseb odobrila, ampak zaradi tega, ker je s svojim ravnanjem omogočila nepooblaščenim osebam, da so prišle do njenega poslovnega papirja in žiga in tako povzročile pri drugih prepričenje, da nastopajo kot pooblaščene osebe tožene stranke. Čim pa je tako, je tožena stranka tista, ki mora plačati izvršene dobave in ne kdo drug.

Uveljavljani revizijski razlog torej ni podan. Ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).