Appeal dismissed; seizure of hunting rifle not a crime subject to appeal under ZKP Art. 371(1)7.1.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for legal protection against the final judgment. The defense argued that the court failed to rule on the seized hunting rifle, violating procedural rights, while the prosecution contended no such violation occurred. The court held that since the seized item was not part of the indictment and no measure of deprivation was requested or issued, the lower courts did not violate Article 371(1)7.1 of the Criminal Procedure Act, and the defendant may simply request the return of the property.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku (ZKP), 371. člen (1) točka 7; 420. člen (1) točki 1 in 2; 423. člen (4); 425. člen: When a seized item is not the subject of the indictment and no measure of deprivation is requested or issued by the prosecution or court, the lower courts do not violate the right to a decision on the seized item, and the defendant may request its return rather than appeal the judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obsojenega B.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Državno tožilstvo ni predlagalo izreka ukrepa odvzema zasežene lovske puške, niti ga ni izreklo sodišče. Zasežena stvar v tem primeru ni bila predmet obtožbe, zato sodišče o njej ni odločilo in zaradi tega ni podana kršitev po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. V takem primeru lahko obsojenec od sodišča zahteva vrnitev zasežene puške.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbo Okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 10.12.1996 je bil B.K. spoznan za krivega kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju nezakonitega lova po 2. v zvezi s 1. odstavkom 343. člena KZ in mu je bila zanj izrečena kazen 59.425 tolarjev.
Pritožbo zagovornika obsojenega je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 6.5.1997 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Obsojenčev zagovornik je zoper pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, naj po določilu 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremeni ter odloči o zaseženem orožju, podrejeno pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prav tako je predlagal, da se po 4. odstavku 423. člena ZKP izvršitev pravnomočne sodbe zadrži oziroma prekine.
Vrhovni državni tožilec dr. Z.F. je v odgovoru na zahtevo predlagal, naj jo Vrhovno sodišče zavrne, ker z izpodbijano pravnomočno sodbo zatrjevana kršitev ni bila storjena.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili kršitve določb kazenskega postopka po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ker z izpodbijano sodbo nista odločili o zaseženem predmetu - lovski puški, last obsojenega B.K. Državno tožilstvo izreka takšnega ukrepa v teku postopka ni predlagalo, prav tako ga ni izreklo samo sodišče, ki je očitno ocenilo, da za to niso izpolnjeni zakonski pogoji (69. člen v zvezi z 63. členom KZ). Zasežena stvar v tem primeru ni bila predmet obtožbe, o njej sodišče zato ni odločalo in tudi ni zaradi tega podana kršitev po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje je na vsebinsko povsem enak pritožbeni očitek pravilno pojasnilo, da o usodi zasežene puške v tem primeru ne odloča sodišče s sodbo, temveč v kolikor zaseženega predmeta ne vrne že prej, o tem odloča v okviru končnih odredb. Tako ima obsojenec in njegov zagovornik na razpolago možnost, da glede na stanje stvari od sodišča enostavno zahteva vrnitev zasežene puške.
Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena in jo je zato v skladu z določbo člena 425. ZKP zavrnilo.