Supreme Court voids appeal court judgment due to judge's prior role as prosecutor in same case.

Ob ugoditvi zahtevi zagovornika obs. S.K., glede obs. I.B. pa po uradni dolžnosti, se sodba Višjega sodišča v Kopru z dne 25.10.2000 razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Kopru v novo odločitev.

[JEDRO]

Čeprav se narok za glavno obravnavo, na katerem je bil v obravnavani kazenski zadevi kot okrožni državni tožilec navzoč sedanji višji sodnik, še ni začel, je podan razlog za njegovo izključitev po 4. točki 39. člena ZKP. Ker pa je kljub temu kot član senata sodeloval pri odločanju o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, je bila s tem storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 18.10.1999 sta bila obsojena S.K. in I.B. spoznana za kriva kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Izrečeni sta jima bili pogojni obsodbi, v katerima je bila vsakemu določena kazen 9 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let.

Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 25.10.2000 pritožbo zagovornika obs. S.K. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru, ki je bila obs. S.K. vročena dne 30.1.2001, njegovemu zagovorniku pa dne 10.1.2001, je zagovornik obs. S.K. dne 12.3.2001 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije s spisom predložena dne 6.12.2001.

Zagovornik obs. S.K. v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti navaja, da jo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo.

Zagovornik obs. S.K. v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter v zvezi s tem navaja, da je pri odločanju o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo kot član senata drugostopenjskega sodišča sodeloval sodnik A.A., čeprav je v isti kazenski zadevi med postopkom pred sodiščem prve stopnje sodeloval v vlogi okrožnega državnega tožilca, samo dejstvo, da tistega dne pred sodiščem prve stopnje zaradi proceduralnih zapletov ni bila opravljena glavna obravnava, pa ne more opravičevati njegovega sodelovanja pri odločanju o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Vrhovna državna tožilka B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, v zvezi z uveljavljano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP navaja, da v tem postopku sodnik ni sodeloval v vlogi državnega tožilca v kateri od prejšnjih faz kazenskega postopka, glavna obravnava, na katero je pristopil kot državni tožilec, se ni začela in tako v tem postopku sodnik ni nastopal v vlogi državnega tožilca.

Zahteva zagovornika obs. S.K. je v delu, ko izpodbija drugostopenjsko sodbo zaradi navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, utemeljena, zaradi česar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije drugostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v Kopru, da bo o pritožbi zagovornika obs. S.K. zoper prvostopenjsko sodbo ponovno odločilo, medtem ko se Vrhovno sodišče Republike Slovenije z ostalimi navedbami zahteve za varstvo zakonitosti ni ukvarjalo, saj zaradi razveljavitve sodbe pritožbenega sodišča prvostopenjska sodba ni postala pravnomočna.

Po določilu 4. točke 39. člena ZKP sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti tudi v primeru, če je sodeloval v postopku kot tožilec. Nobenega dvoma ni o tem, da je sodnik Višjega sodišča v Kopru A.A., ki je bil član senata pritožbenega sodišča, ki je odločal o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, pred tem kot okrožni državni tožilec sodeloval v postopku. Glavna obravnava se dne 23.9.1999 sicer res ni začela, vendar je bil na tem naroku A.A. navzoč kot okrožni državni tožilec, v postopku je celo aktivno sodeloval, saj je predlagal izločitev postopka zoper obd. A.K., ta predlog pa je kasneje umaknil, razen tega pa je tudi predlagal, da sodišče predlog zagovornika obd. I.B. za odpravo pripora zavrne. Zato zagovornik obs. S.K. v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, ker pa je razlog, zaradi katerega je razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča, tudi v korist obs.

I.B., je v skladu z določilom 2. odstavka 424. člena ZKP po uradni dolžnosti razveljavilo drugostopenjsko sodbo tudi glede tega obsojenca.