Appeal against Supreme Court's ruling on extraordinary leniency is inadmissible as criminal proceedings are final.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defense's request for legal protection against a ruling on extraordinary leniency. The defense argued that Article 41 of the Criminal Code was violated, but the court found the criminal proceedings had already concluded on May 10, 2000, when the Higher Court in Maribor dismissed the appeal. Consequently, the court ruled that no legal protection request could be filed against a Supreme Court decision made after the final judgment.
Legislator headnote
AI generatedArticle 420(1) of the Criminal Procedure Act; Article 423(2) of the Criminal Procedure Act: A request for legal protection against a Supreme Court ruling on extraordinary leniency is inadmissible because criminal proceedings are deemed concluded upon the final judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obs. F.G. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obs. F.G. se oprosti povrnitve stroškov postopka iz 6. točke 2. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), to je povprečnine, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom.
[JEDRO]
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče RS po pravnomočno končanem kazenskem postopku odločilo o zahtevi za izredno omilitev kazni, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom z dne 6.9.2000 zavrnilo zahtevo zagovornika obs. F.G. za izredno omilitev kazni iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča V Murski Soboti z dne 12.5.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 10.5.2000.
Zagovornik obs. F.G. je dne 16.11.2000 priporočeno po pošti vložil zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča zahtevo za varstvo zakonitosti, pri čemer navaja, da je bil kršen kazenski zakon na škodo obsojenca, ker so bila kršena predvsem določila 41. člena KZ. Predlaga, da se njegovi zahtevi ugodi.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
V določilu 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je povsem jasno določeno, da se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti iz razlogov, naštetih v 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP. V tej kazenski zadevi je bil kazenski postopek pravnomočno končan dne 10.5.2000, ko je Višje sodišče v Mariboru s sodbo zavrnilo kot neutemeljeno tudi pritožbo zagovornika obs. F.G. Tako bi torej lahko obs. F.G., kateremu je bila sodba pritožbenega sodišča vročena dne 14.7.2000, ali pa njegov zagovornik v roku 3 mesecev od dneva, ko je bila pravnomočna sodba vročena obsojencu, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz določila 1. odstavka 420. člena ZKP torej povsem jasno izhaja, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče po pravnomočno končanem kazenskem postopku odločilo o zahtevi za izredno omilitev kazni, ni dovoljena.
Zato je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obs. F.G. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).
Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določilu 98.a člena v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP.