Request for judicial protection dismissed because the final penalty decision was issued at first instance due to untimely appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for judicial protection against a final penalty decision. The defendant argued that the lower court's factual findings were erroneous and violated substantive law, but the court noted that the final monetary penalty was issued at the first instance because the appeal was filed too late. Consequently, the legal conditions for granting judicial protection were not met, as such protection applies only against final decisions from the second instance.
Legislator headnote
AI generatedčlen 202 točka 2 zakona o prekrških; člen 204/II zakona o prekrških: A request for judicial protection is inadmissible when the final penalty decision was rendered at the first instance due to a failure to file a timely appeal, thereby precluding the statutory requirement of a second-instance decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Ni pogojev za sodno varstvo, ker kaznovanemu ni bila izdana odločba na drugi stopnji.
[OBRAZLOŽITEV]
Občinska sodnica za prekrške je z odločbo spoznala kaznovanega za odgovornega za prekrška po členu 69/I točka 7 zakona o prometnem davku in po čl. 123/I točka 6 zakona o dohodnini ter ga kaznovala za vsak prekršek s 50.000,00 SIT denarne kazni, nakar mu je izrekla enotno denarno kazen 100.000,00 SIT. Pritožba kaznovanega je bila z odločbo organa za prekrške prve stopnje v zvezi z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške zavržena kot prepozna.
V zahtevi za sodno varstvo kaznovani smiselno uveljavlja, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno ter kršeno materialno pravo in predlaga ugodno rešitev svoje zahteve.
Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo, izdano na drugi stopnji s katero je bila izrečena posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti denarna kazen nad 30.000,00 SIT (člen 202 točka 2 zakona o prekrških). Taka odločba pa je bila izdana v obravnavanem primeru le na prvi stopnji, dočim na drugi stopnji ni bila, saj se kaznovani zoper odločbo prve stopnje, s katero mu je bila izrečena denarna kazen, ni pravočasno pritožil. Ker je torej zaradi prepozne pritožbe odločba o prekršku, s katero je bila izrečena denarna kazen, postala pravnomočna že z odločbo prve stopnje, v obravnavanem primeru ni pogojev za zahtevo za sodno varstvo in jo je bilo zato treba zavreči (člen 204/II zakona o prekrških).