Supreme Court dismisses withdrawn appeal for legality protection as inadmissible under analogous application of ZKP Art. 390.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for protection of legality regarding a detention extension. Although the defense initially withdrew the request, the court held that such withdrawn appeals cannot be substantively reviewed. By analogously applying Article 390 of the Criminal Procedure Act, which dismisses withdrawn appeals as inadmissible, the court ruled the request inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZKP 423. člen 2. odstavek; ZKP 390. člen: A request for protection of legality withdrawn by the applicant before a decision is made is inadmissible and must be dismissed as inadmissible by analogy to the rules governing withdrawn appeals.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obdolženega M.M. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Ob analogni uporabi 390. člena ZKP se umaknjena zahteva za varstvo zakonitosti kot nedovoljena zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Ljubljani je na podlagi 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s sklepom z dne 22.11.2000 zoper obdolženega M.M. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor. Višje sodišče v Ljubljani je dne 30.11.2000 s sklepom pritožbo zagovornika tega obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.
Zoper ta pravnomočen sklep je dne 6.12.2000 zagovornik obdolženega M.M. na podlagi 4. odstavka 420. člena ZKP iz razloga po 3. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 201. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije je predlagal, da izpodbijana sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter pripor zoper obdolženega M.M. odpravi.
Vrhovna državna tožilka v mnenju z dne 13.12.2000, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.
Zagovornik obdolženega M.M. je dne 28.12.2000 zahtevo za varstvo zakonitosti umaknil.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
ZKP nima izrecnih določb, kako ravnati v primeru, če vložnik zahtevo za varstvo zakonitosti umakne, preden je bilo o njej odločeno. Po 2. odstavku 423. člena ZKP Vrhovno sodišče s sklepom zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti, če je ta nedovoljena ali prepozna. Ta določba se pri tem sklicuje na procesne situacije, naštete v 2. odstavku 422. člena ZKP. Med temi pa taka, kot je nastala v obravnavani zadevi, ni navedena. Procesno gledano je povsem jasno, da zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložnik umaknil, ni mogoče meritorno obravnavati. V ZKP je analogen procesni položaj, do katerega pride po umiku pritožbe, v 390. členu urejen tako, da je predpisano, da se pritožba zavrže s sklepom kot nedovoljena, če se ugotovi, da je umaknjena. Vrhovno sodišče je zato s smiselno uporabo te določbe zahtevo zagovornika obsojenega M.M. za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.