Supreme Court dismisses request for protection of legality against non-enforceable prohibition of approach order. Request barred by procedural law. Court rejects appeal against non-enforceable measure. Legal rule: No appeal against non-enforceable measures. Procedural law bars appeal against non-enforceable measures. Request dismissed as inadmissible. Appeal against non-enforceable measure barred. Procedural law prohibits appeal against non-enforceable measures.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for protection of legality against a final order prohibiting the defendant from approaching a specific person. The defense argued that the order lacked grounds for revocation and violated procedural rights, but the court found the request inadmissible. The court ruled that under the Criminal Procedure Act, a request for protection of legality cannot be filed against a prohibition of approach order because such measures are not subject to this extraordinary remedy during ongoing proceedings.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 420. člen ZKP; 195.a člen ZKP; Requests for protection of legality are inadmissible against final orders prohibiting approach to a specific person or place, as these measures do not fall within the scope of reviewable decisions under the Criminal Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornikov obt. T.D. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sklep o prepovedi približanja obtoženca določenemu kraju ali osebi po 195.a členu ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.12.2000 je bil pripor, v katerem se je obt. T.D. nahajal od 17.7.2000 dalje, na podlagi 195.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) nadomeščen z ukrepom prepovedi približanja obtoženca oškodovani B.D., rojeni 22.10.1976, stanujoči v V.h., na razdaljo, manjšo od 100 metrov.
Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 27.12.2000 pritožbo zagovornikov obt. T.D. zavrnilo kot neutemeljeno.
Zagovorniki obt. T.D. so dne 4.1.2001 priporočeno po pošti vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočni sklep, v katerem uvodoma navajajo, da "uveljavljajo kršitve kazenskega postopka, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona." Predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da "odpravi pripor zaradi tega, ker ne obstaja priporni razlog ponovitvene nevarnosti in brez izreka ukrepa prepovedi približanja."
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po določilu 1. odstavka 420. člena ZKP se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Ne glede na to določbo se sme po določilu 4. odstavka tega člena med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Kazenski postopek zoper obt. T.D. ni pravnomočno končan, obtoženec pa tudi ni več v priporu, saj je bil le-ta z izpodbijanim pravnomočnim sklepom nadomeščen z ukrepom prepovedi približanja obtoženca določenu kraju ali osebi po 195.a členu ZKP. Zoper tak sklep pa po povsem jasnem določilu 4. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Tudi iz določbe 4. odstavka 195.b člena ZKP, ki glede ukrepa iz 195.a člena ZKP napotuje na smiselno uporabo določb ZPK, ne izhaja, da bi bilo mogoče vložiti to izredno pravno sredstvo zoper odreditev (in podaljšanje) prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi.
Zahteva za varstvo zakonitosti torej ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (2. odstavek 423. člena ZKP).