Vrhovno sodišče zavrne zahtevo za varstvo zakonitosti kot prepozno, saj je trimesečni rok potekel v nedeljo in iztekel v ponedeljek.

Zahteva zagovornice obsojene Z.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot prepozna.

[JEDRO]

Ker bi trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel v soboto, ko sodišče ne dela, je v skladu s 4.odst. 88.čl. ZKP ta rok potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je ponedeljka. Zahtevo, vloženo v torek, je bilo zato potrebno kot prepozno zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru je bila obsojena Z.K. spoznana za krivo kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ. Po 50. členu KZ je bila obsojenki izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo treh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi 2 let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Višje sodišče v Mariboru kot pritožbeno sodišče je z uvodoma navedeno sodbo pritožbo zagovornice obsojene Z.K. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornica obsojene Z.K. je dne 17.2.1998 priporočeno po pošti vložila na Okrožno sodišče v Mariboru zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov 1. in 2. točke 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi ugodi tako, da spremeni pravnomočno odločbo v korist obsojene, ker ne gre za kaznivo dejanje, ter jo oprosti obtožbe, ali podrejeno razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in sodbo pritožbenega sodišča in vrne zadevo v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

V 3. odstavku 421. člena ZKP je določeno, da smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku 3 mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. V 2. odstavku 422. člena ZKP je med drugim določeno, da predsednik senata sodišča prve stopnje zavrže s sklepom zahtevo za varstvo zakonitosti, če je prepozna. V 2. odstavku 423. člena ZKP pa je določeno, da Vrhovno sodišče s sklepom zavrže zahtevo za varstvo zakonitosti, če je ta prepozna.

Po podatkih spisa je obsojena Z.K. prejela drugostopno sodbo 13.11.1997. Trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tako začel teči 14.11.1997. Navedeni rok je potekel v soboto, 14.2.1998, ko sodišče ne dela, zato je skladno z določbo 88. člena ZKP, ki v 4. odstavku določa, da če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, ta rok potekel v ponedeljek 16.2.1998. Zagovornica je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti 17.2.1998, ko je datirana tudi sama zahteva za varstvo zakonitosti. Glede na povedano Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica obsojene Z.K., vložena prepozno, zato jo je v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.