Appeal dismissed; appellate court reviews material law only on established facts, not new allegations.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Revizijsko sodišče lahko naredi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava (79. člena ZZZDR) le na podlagi tistih dejstev, ki so bila v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena in ne le zatrjevana. Ta preizkus pa pokaže, da bo, ob upoštevanju ugotovljenih spremenjenih razmer, znesek 20.000 mesečno primerna preživnina, ki jo mora tožena stranka od 1.10.1993 dalje plačevati mladoletni tožnici.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in preživnino, ki jo je toženec dolžan plačevati ml. tožnici, zvišalo za 4.093 SIT, tako da je toženec dolžan od 1.10.1993 dalje plačevati ml. tožnici po 20.000 SIT mesečne preživnine. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo, glede stroškov postopka pa odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 4.700 SIT. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in odločitev o stroških postopka tako spremenilo, da je povrnitev teh stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki in sicer v znesku 1.035 SIT. V ostalem je pritožbo tožene stranke, pritožbo tožeče stranke pa v celoti, zavrnilo in glede odločitve o višini mesečne preživnine potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočno zavrnjenemu delu preživninskega zahtevka je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka, ki v reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Spremenjene razmere so ugotovljene. Mladoletna tožnica se šola izven kraja stalnega prebivališča, toženec pa ima dobre dohodke, saj opravlja donosno obrt in pri tem zaposluje tudi tujo delovno silo. Mesečna preživnina bi morala znašati 25.000 SIT. Toženec je dohodke prikazal zelo nizko. Ima precej premoženja, ki pa je prikrito, saj je stanovanje, vinograd, več avtomobilov, opremo itd. zapisal na ime drugega. Vsekakor bi toženec zmogel plačevati še višjo preživnono od zahtevane. Zato naj se reviziji tako ugodi, da se ob spremembi obeh sodb tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizjo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostimi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami (79.člen ZZZDR). Za presojo, kolikšen znesek predstavlja ob upoštevanju kriterijev iz navedenega člena ZZZDR primerno preživnino v konkretnem obravnavanem primeru, so odločilne pravno upoštevne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje in ki so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ugotovljene. Tožeča stranka zatrjuje, da so premoženjske razmere tožene stranke bistveno bolj ugodne, kot pa je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Po revizijskih trditvah, ki v bistvu predstavljajo izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP), naj bi bile premoženjske razmere toženca ugodnejše, saj naj bi svoje premoženje skrival pod tujim imenom, prikazal pa naj bi tudi nižji dohodek od resničnega. V postopku pred nižjima sodiščema so trditve o skrivanju oziroma prikrivanju premoženja ostale nedokazane, zato jih tudi v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Dejstvi, da je dejanski dohodek toženca višji od prikazanega in da toženec z opravljanjem donosne in iskane kleparske obrti lahko dobro zasluži, pa sta nižji sodišči upoštevali (2. odstavek na 4. strani sodbe sodišča prve stopnje in 2. odstavek na 3. strani razlogov sodbe sodišča druge stopnje).

Revizijsko sodišče lahko naredi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava (79. člena ZZZDR) le na podlagi tistih dejstev, ki so bila v postopku pred njižjima sodiščema ugotovljena in ne le zatrjevana. Ta preizkus pa pokaže, da bo, ob upoštevanju ugotovljenih spremenjenih razmer, znesek 20.000 mesečno primerna preživnina, ki jo mora tožena stranka od 1.10.1993 dalje plačevati mladoletni tožnici. V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).