Supreme Court dismisses private prosecutor's request for legal protection as unauthorized under Criminal Procedure Code. Private prosecutor lacks standing to file such requests. Court rejects request and orders costs. Private prosecutor lacks standing to file legal protection requests. Court dismisses request and orders costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the private prosecutor's request for legal protection as inadmissible. The private prosecutor argued the lower court erred in sentencing the defendant, but the court held that only specific parties listed in Article 421(1) of the Criminal Procedure Code may file such requests. Since the private prosecutor is not among these authorized entities, the request was rejected, and the prosecutor was ordered to pay costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 421(1) of the Criminal Procedure Code; Article 423(2) of the Criminal Procedure Code: A request for legal protection may only be filed by the state prosecutor, the accused, or their defender (or heirs in case of death), and a private prosecutor lacks standing to file such a request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zasebnega tožilca A.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Po 98.a členu v zvezi s 3. odstavkom 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je zasebni tožilec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 50.000,00 SIT.
[JEDRO]
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, je ta nedovoljena, saj ne gre za eno izmed oseb, taksativno naštetih v 1.odst. 421.čl. ZKP kot upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Kamniku je s sodbo z dne 21.5.1998 obdolženega A.D. iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ ter na podlagi 3. odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroške kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, ki se kažejo kot povprečnina, odmerjena na 60.000,00 SIT, ter stroški iz 7. in 8. točke (očitno 2. odstavka) iste zakonske določbe, bremenijo zasebnega tožilca. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5.11.1998 pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca A.K. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter zasebnemu tožilcu po 1. odstavku 98. v zvezi s 3. odstavkom 96. člena ZKP naložilo povrnitev potrebnih obdolženčevih izdatkov, potrebnih izdatkov in nagrade njegove zagovornice ter plačilo povprečine v znesku 60.000,00 SIT.
Zoper to pravnomočno sodbo je zaradi kršitve kazenskega zakona, tedaj razloga po 1. točki 1. odstavka 420. člena ZKP, dne 1.2.1999 zasebni tožilec A.K. po pooblaščencu vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Zavzema se, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije "napadeno sodbo spremeni tako, da spozna obdolženca", pri čemer pa je očitno po pomoti izostal sklepni del predloga, da se obdolženca spozna za krivega in primerno kaznuje.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in njegov zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so našteti taksativno, med njimi pa ni zasebnega tožilca. Glede na to, da je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, ki te pravice nima, se izkaže, da je zahteva nedovoljena in jo je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zavrglo.
Glede na tak izid postopka s tem izrednim pravnim sredstvom je zasebni tožilec A.K. v skladu z 98.a členom v zvezi s 3. odstavkom 96. člena ZKP dolžan plačati povprečnino določeno na 50.000,00 SIT.