Supreme Court dismisses request for protection of legality as inadmissible due to new Criminal Procedure Code timing rules.

Zahteva zagovornika obdolženega R.B. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Po določbi 86. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-A) se po dotedanjih predpisih dokončajo le postopki v zahtevah za varstvo zakonitosti (ZVZ), vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 23.1.1999. Obravnavana ZVZ zoper sklep z dne 22.1.1999 o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico je bila vložena šele 10.5.1999, torej po uveljavitvi novele ZKP dne 23.1.1999, ki med kazenskim postopkom dopušča vložitev ZVZ le glede pravnomočnih sklepov o odreditvi in podaljšanju pripora (4. odst. 420. čl. ZKP), zato je bila ocenjena kot nedovoljena in jo je vrhovno sodišče po 2. odst. 423. čl. ZKP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Celju je z uvodoma navedenim sklepom ugovor zagovornika obdolženega R.B. zoper obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 13.1.1997 zavrnilo kot neutemeljen. Zoper ta sklep glede na določbo 283. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni pritožbe.

Zagovornik obdolženca je dne 10.5.1999 vložil na Okrožno sodišče v Celju zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni sklep, ki mu je bil vročen 15.2.1999. V zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vložnik razloge iz 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, in sicer bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in druge kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe ter predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da v celoti razveljavi sklep Okrožnega sodišča v Celju in kazenski postopek zoper obdolženega R.B. ustavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-A) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 72/98 dne 23.10.1998. V 88. členu je določeno, da ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 23.1.1999, po določbi 86. člena pa se po dosedanjih določbah zakona postopek izvede in dokonča le v primeru, ko je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena pred uveljavitvijo ZKP-A. V noveliranem 420. členu ZKP je v 1. odstavku navedeno, da se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema je določena v 4. odstavku tega člena. Ta določa, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, ne glede na določbo 1. odstavka, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne glede na datum izdaje napadenega sklepa, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena glede na veljavni ZKP. Napadeni sklep je bil zagovorniku vročen 15.2.1999, zahteva za varstvo zakonitosti pa je bila vložena 10.5.1999, to je po 23.1.1999, ko je začel veljati novelirani ZKP. Vložnik z zahtevo za varstvo zakonitosti napada pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper vloženo obtožnico, to je zoper sodno odločbo v teku kazenskega postopka, ki ni našteta v 4. odstavku 420. člena ZKP. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega R. B. kot nedovoljeno zavrglo.