Supreme Court quashes old verdict for attempted treason, ruling preparatory acts alone do not constitute completed crime.

Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojene M.V., sedaj J., se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.11.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS v Ljubljani z dne 7.1.1948, glede te obsojenke spremeni tako, da se jo po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

o p r o s t i o b t o ž b e,

da je v letih 1946 in 1947 sodelovala z veleizdajalsko organizacijo pobeglih vojnih zločincev, ki delujejo v Avstriji pod imenom "Nacionalni komitet Kraljevine Jugoslavije", s ciljem, da se z nasiljem in s pomočjo tujih sil zruši obstoječa državna in družbena ureditev v FLRJ in pride zopet država v politično in gospodarsko odvisnost od inozemstva, pri čemer je M.V. sprejela 10.6.1947 v L. kurirja S.R. in prevzela od njega pismo, v katerem jo pobegli izdajalec B.P., s katerim je že pred tem vzdrževala zveze, poziva, naj pride k njemu v Avstrijo. V nameri, da se njegovemu pozivu odzove, je po navodilih kurirja odpotovala v P. na sestanek z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje, ni pa do sestanka prišlo, ker je bil preprečen, torej poskušala je postati članica te organizacije, njen poskus pa je ostal nedovršen iz tujih razlogov;

s čemer naj bi storila kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Stroški oprostilnega dela sodbe bremenijo proračun.

[JEDRO]

Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je delovala v Avstriji in ki je imela za cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa v času sojenja (1947) ni bilo inkriminirano niti kot dokončano kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu, je bila M.V., sedaj J., spoznana za krivo poleg dejanja, ki je opisano v izreku te sodbe, da je še: "posredno ali neposredno vzdrževala zveze s pobeglim vojnim zločincem, domobranskim nadporočnikom G.F., ki je šef obveščevalne službe pri imenovani organizaciji, se sestajala z njegovimi kolegi Č.H., H.E., S.R. in njim samim, jih sprejemala in krila na svojem domu, jim omogočala skrivno sestajanje, sprejemala od njih pisma z navodili in jim dostavljala na mesta, kamor ji je bilo to naročeno in prejemala propagandne letake "Svoboda" in "Budi se demokratski svet" in drug propagandni material, ki ga organizacija pošilja iz Avstrije v FLRJ in ta material širila dalje". Te očitke je Vrhovno sodišče LRS v Ljubljani s sodbo z dne 7.1.1948 iz prvostopne sodbe izločilo, ob tem pa potrdilo kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo treh let in izgubo političnih pravic za dobo dveh let, ki jo je izreklo prvostopno sodišče.

Zagovorniki obsojene M.V., sedaj J., so dne 6.12.1996 zoper navedeno pravnomočno sodbo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev kazenskega postopka. Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojenko oprosti obtožbe, stroške kazenskega postopka pa naloži v breme proračuna, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP ocenil, da je zahteva utemeljena in predlaga, da ji Vrhovno sodišče ugodi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo je določal, da stori kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena "kdor v državi ali zunaj nje organizira društvo, ki mu je cilj vršiti zločine iz 2. člena tega zakona, ali društvo s fašističnimi cilji zoper ustavni red v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ali kdor postane član takega društva, ali ga na kakršenkoli način podpira. Navedena dispozicija določa kot izvršitveno dejanje tega kaznivega dejanja:

1.) organiziranje združbe z namenom, nasilnega rušenja državne ureditve, 2.) članstvo v takšni združbi in 3.) pomoč takšni združbi. Obsojenki izpodbijana sodba v splošnem delu izreka očita, da je v letih 1946 in 1947 sodelovala z veleizdajalsko organizacijo pobeglih vojnih zločincev, ki so delovali v Avstriji pod imenom "Nacionalni komite Kraljevine Jugoslavije" s ciljem, da bi z nasiljem zrušili obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, kar naj bi obsojenka storila s tem, da je sprejela 10.6.1947 v L kurirja R.S. in od njega prevzela pismo P.B., v katerem jo je ta vabil, naj pride k njemu v Avstrijo. Sodba obsojenki nadalje očita, da se je temu pozivu nameravala odzvati in je odpotovala na P. na sestanek z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje, s tem pa naj bi poskušala postati članica prej navedene organizacije. Prvostopno sodišče je štelo, da je dejanje obsojenke ostalo pri nedokončanem poskusu kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zvezi z navedenim opisom dejanja in pravno opredelitvijo izpodbijane sodbe ugotavlja, da dejanje, kakor je opisano v izreku sodbe, nima znakov kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD niti znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja. Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je imela cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Takšno ravnanje, v kolikor ni povezano še s kakšnimi drugimi ravnanji, zaznavnimi v zunanjem svetu, bi lahko predstavljalo le pripravljalno dejanje za vstop v organizacijo s protidržavnim delovanjem, ne pa poskus tega dejanja. V izreku izpodbijane sodbe se ne zatrjuje, da bi P.B. obsojenko v Avstrijo povabil zato, da bi se tam včlanila v protidržavno organizacijo niti se ne zatrjuje, da bi bil P.B. član takšne organizacije. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa času sojenja ni bilo inkriminirano niti kot dokončano kaznivo dejanje. Na splošnost sodbenega očitka glede obsojenkinega namena, da bi se po pobegu preko državne meje pridružila protidržavni organizaciji, kažejo tudi razlogi sodbe, v katerih se navaja, "da je znano, da se lahko osebe, ki ilegalno pribežijo iz domovine v tujino, vzdržujejo le na ta način, da se priklučijo eni ali drugi izdajalski organizaciji, saj jih sicer v tujini ne potrebujejo."

Na podlagi ugotovitve, da opis ravnanja, ki se očita obsojenki, ne predstavlja konkretizacije kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti v skladu s 1. odstavkom 426. člena ZKP ugodilo tako, da je obsojenko oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena ZKP. Izrek oprostilne sodbe je po določbi 1. odstavka 96. člena ZKP narekoval odločitev, da stroški kazenskega postopka, ki se nanašajo na oprostilni del sodbe, obremenjujejo proračun.