Supreme Court acquits WWII prisoner for spreading propaganda lacking call for violent regime overthrow.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted a request for protection of legality, overturning a 1949 military verdict that convicted the defendant of spreading hostile propaganda. The defendant argued he should be acquitted under Article 420(1) of the Criminal Procedure Act, while the prosecution agreed the request was justified. The court ruled that the specific crime of spreading hostile propaganda required a call for violent overthrow of the state, an element absent from the original conviction's description of his actions.
Legislator headnote
AI generatedArticle 1(1) of the Law on Criminal Procedure; Article 420(1) of the Law on Criminal Procedure: A call for violent overthrow of the existing state order is a constitutive element of the crime of spreading hostile propaganda; without this element, the act does not constitute the crime.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenega J.S. se ugodi in se pravnomočna sodba Vojaškega sodišča v Mostarju z dne 14.6.1949 spremeni tako, da se obsojenec iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
o p r o s t i o b t o ž b e,
da je širil sovražno propagadno med borci enote, govoreč, da ne bo pisal domov, naj stopijo v delovno zadrugo, da ni res, da nas ZSSR in države ljudske demokracije klevetajo,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.
[JEDRO]
Poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve je bil konstitutivni element kaznivega dejanja po 1.tč. 9.čl. ZKLD in v primeru, da ta ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
[OBRAZLOŽITEV]
J.S. je bil s sodbo Vojaškega sodišča v Mostarju z dne 14.6.1949 spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 9. člena ZKLD in mu je bila izrečena kazen tri (3) leta in šest (6) mesecev zapora. Iz potrdila o prestajanju kazni Zavoda za prestajanje kazni (kazensko popravni dom Z.) z dne 6.2.1996 je razvidno, da je obsojenec kazen prestajal v času od 9.5.1949 do 9.5.1953. Obsojenec je dne 16.8.1986 zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je dopolnil z vlogo dne 26.8.1996. Vložnik poleg navedb, s katerimi izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, uveljavlja razlog iz 1. točke 1. odstavka 420. člena ZKP in predlaga naj vrhovno sodišče sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe.
Vrhovna državna tožilka Z.C. v odgovoru, podanim v skladu z 2.
odstavkom 423. člena ZKP meni, da je zahteva utemeljena in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obsojeni oprosti obtožbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.
Iz izreka obnovljene sodbe Vojaškega sodišča v Mostarju sledi, da je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 9. člena ZKLD, ker je širil sovražno propagando med borci enote, govoreč, da ne bo pisal domov, naj stopijo v delovno zadrugo, da ni res, da nas ZSSR in države ljudske demokracije klevetajo. Takšen opis dejanja izhaja tudi iz že navedenega potrdila o prestajanju kazni in pa iz zaslišanja obsojenca, ki ga je opravilo Okrožno sodišče v Ljubljani v postopku za obnovo kazenskega spisa, ki je tekel na podlagi sklepa navedenega sodišča z dne 7.11.1996.
Kaznivo dejanje po 1. točki 9. člena ZKLD je bilo lahko storjeno s propagando ali organizacijo, ki je vsebovala poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. Poziv na nasilno rušenje je bil torej konstitutivni element tega kaznivega dejanja in v primeru, da ta element ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe ni navedeno, da naj bi obsojenčevo ravnanje, v kolikor ga je sploh moč šteti za propagadno, vsebovalo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve in zato njegovo ravnanje ni predstavljalo uresničitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 9. člena ZKLD. Na podlagi takšne ugotovitve je vrhovno sodišče v skladu z pooblastilom iz 1. odstavka 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obsojenca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 1. odstavka 96. člena ZKP.