Supreme Court rejects defense request, allowing evidence obtained against one co-defendant to be used against another co-defendant. Defense request dismissed.

Zahteva zagovornika obs. K.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe, izdane na podlagi 152.čl. ZKP, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, zoper katero ni bil izvajan ta ukrep, če je ta oseba - v konkretnem primeru obs. K.B. - sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen ukrep.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Krškem z dne 8.5.1996 sta bila obsojena M.V. in K.B. spoznana za kriva kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ in obsojena: obs. M.V. na 1 leto in 6 mesecev zapora, obs. K.B. pa na 2 leti in 6 mesecev zapora. V izrečeni kazni jima je bil vštet pripor od 18.12.1995 dalje. Na podlagi 4. odstavka 196. člena KZ jima je bilo odvzeto zaseženo mamilo. Po 1. odstavku 40. člena KZ je bila obs. K.B. izrečena tudi kazen izgona iz Republike Slovenije za čas 5 let. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 10.9.1996 deloma ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca in je obs. M.V. izrečeno kazen zvišalo na 2 leti zapora, sicer pa je pritožbo okrožnega državnega tožilca ter pritožbi obs. K.B. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljene in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Dne 10.1.1997 je zagovornik obs. K.B., odvetnik B.P., vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahtevi za varstvo zakonitosti ni priložil pooblastila, zaradi česar ga je predsednik senata sodišča prve stopnje z dopisom z dne 13.1.1997 pozval, da predloži listino, iz katere bo razvidno, da ga je obsojenec pooblastil za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Odvetnik B.P. je pooblastilo za zagovor obs. K.B., posebej tudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, predložil Okrožnemu sodišču v Krškem dne 13.1.1997 (pooblastilo je datirano z dnem 9.5.1996, torej da je obs. K.B. odvetnika B.P., ki je pred tem zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, pooblastil za zagovor in za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti še pred pravnomočnostjo sodbe, saj je le-ta postala pravnomočna dne 10.9.1996).

Zagovornik obs. K.B. v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razloge iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 420 člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi sodbi sodišča prve in druge stopnje ter obsojenca oprosti "storitve očitanega kaznivega dejanja".

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Tako kot že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje zagovornik obs. K.B. tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da so organi za notranje zadeve delovali že pred izdajo odredbe preiskovalnega sodnika ter da se je odredba preiskovalnega sodnika, izdana na podlagi 152. člena ZKP, nanašala le na obs. M.V., zaradi česar se na podlagi ter odredbe pridobljeni dokazi ne bi smeli uporabiti v škodo obs. K.B. Že pritožbeno sodišče je zagovorniku obs. K.B. v razlogih sodbe pojasnilo, da ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko je navedlo, da so bili podatki in dokazi, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, pridobljeni v okviru odredbe preiskovalne sodnice z dne 18.12.1995. Res je sicer, da je bila odredba preiskovalne sodnice izdana v zvezi z obs. M.V. Zmotno pa je stališče zagovornika obs. K.B., da se podatki in dokazi, zbrani na podlagi te odredbe, ne bi smeli uporabiti tudi glede obs. K.B. Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe, izdane na podlagi 152. člena ZKP, se namreč lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, zoper katero ni bil izvajan ta ukrep, če je ta oseba - v konkretnem primeru obs. K.B. - sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen ukrep, v obravnavani zadevi ukrep tajnega policijskega sodelovanja, tajnega opazovanja in sledenja ter slikovnega snemanja ter ukrep navideznega odkupa predmetov.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevo zagovornika obs. K.B. zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da bistvena kršitev določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana (425. člen).