Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Ips 250/98 ECLI:SI:VSRS:1998:I.IPS.250.98 AI generated

Supreme Court dismisses lawyer's request for legal protection as inadmissible due to expired defense mandate.

Case Number Sklep I Ips 250/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Inadmissible

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a lawyer's request for legal protection regarding the legality of his appointment as defense counsel. The lawyer, appointed ex officio, filed a request against a final judgment after the statutory period for his mandate had expired. The court ruled that the defense function ends upon the judgment's finality unless a 20-year prison sentence is imposed, rendering the lawyer ineligible to challenge the order.

Legislator headnote

AI generated

4. odstavek 70. člen Zakona o kazenskem postopku; The function of a defense counsel appointed ex officio terminates upon the finality of the judgment, except when a sentence of imprisonment for 20 years or more is imposed, thereby precluding such counsel from filing requests for legal protection against the final decision.

Keywords

AI generated
ex officio defense counsel legal protection request finality of judgment inadmissible request Zakon o kazenskem postopku

Cited Legislation

AI generated
4. odstavek 70. člen Zakona o kazenskem postopku
2. odstavek 423. člen Zakona o kazenskem postopku
1. odstavek 421. člen Zakona o kazenskem postopku
2. odstavek 422. člen Zakona o kazenskem postopku

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva odvetnika P.P. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Po določilu 4.odst. 70.čl. ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Odvetnik P.P. je bil z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.4.1997 po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika obs. B.Č., ki je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19.9.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 8.7.1998 spoznan za krivega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 325. člena KZ in obsojen na kazen 1 leta in 2 mesecev zapora.

Odvetnik P.P., ki je po uradni dolžnosti zagovarjal obs. B.Č., je dne 15.9.1998 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeno pravnomočno sodbo, v kateri se sklicuje na pooblastilo, torej na odredbo, s katero je bil po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika obs. B.Č.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo kot nedovoljeno.

Z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.4.1997 je bil obs. B.Č. po uradni dolžnosti postavljen za zagovornika odvetnik P.P. Po določilu 4. odstavka 70. člena ZKP traja funkcija zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, le do pravnomočnosti sodbe, le v primeru, če je bila obsojencu izrečena kazen zapora 20 let, tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Odvetniku P.P., ki je bil za zagovornika obs. B.Č. postavljen po uradni dolžnosti, je torej ta funkcija prenehala dne 8.7.1998, ko je postala sodba, s katero je bil obs. B.Č. obsojen, pravnomočna. Odvetnik P.P., ki se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje na pooblastilo, torej na odredbo, s katero je bil postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, od pravnomočnosti sodbe dalje ni bil več zagovornik obs. B.Č.

Po določilu 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, po obsojenčevi smrti pa jo smejo v korist obsojenca vložiti osebe, navedene v 2. odstavku 367. člena ZKP.

Odvetnik P.P. zato, ker na podlagi odredbe z dne 14.4.1994, od 8.7.1998 dalje, ko je sodba postala pravnomočna, ni več zagovornik obs. B.Č., ni imel pravice vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Zato bi moral že predsednik senata sodišča prve stopnje na podlagi 2. odstavka 422. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavreči kot nedovoljeno. Ker tega ni storil, je to na podlagi določila 2.

odstavka 423. člena ZKP storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.