Defense lawyer's request for protection of legality against costs order dismissed as inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed a defense lawyer's request for protection of legality against a final order requiring him to pay court costs. The lawyer argued that the request should be allowed under specific procedural articles, but the court held that such extraordinary remedies can only be filed in favor of the convicted person or by the public prosecutor. Since the lawyer was acting as the defender of the convicted person, he lacked the standing to file the request in his own interest.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 420. člen ZKP; 1. in 2. odstavek 421. člen ZKP: A defense lawyer representing a convicted person may not file a request for protection of legality in their own interest; such requests are admissible only in favor of the convicted person or by the public prosecutor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva odvetnika L.C. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Navedeno izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti le v korist obsojenca oziroma sme državni tožilec Republike Slovenije vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrožno sodišče v Ljubljani je s pravnomočnim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je odvetnik L.C., ki je po uradni dolžnosti zagovarjal obs. N.D., dolžan plačati kot stroške kazenskega postopka povprečnino v znesku 100.000 tolarjev.
Odvetnik L.C. je dne 13.7.1998 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedeni pravnomočni sklep, v katerem uvodoma navaja, da ni zadovoljen z odločitvijo ter da zato v skladu z določbami 420. in 421. člena ZKP vlaga navedeno izredno pravno sredstvo. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije oba izpodbijana sklepa razveljavi.
Po določilu 1. odstavka 420. člena ZKP se sicer sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v primerih, ki so našteti v navedenem členu. Vendar pa iz določil 1. in 2. odstavka 421. člena ZKP, na katera se odvetnik L.C. tudi sklicuje, povsem jasno izhaja, da je mogoče navedeno izredno pravno sredstvo vložiti le v korist obsojenca oziroma da sme vložiti državni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v škodo obdolženca. Zagovornik obsojenca, čeprav je procesni udeleženec, torej zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist.
Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložil odvetnik L.C., ki pa ni imel pravice, da vloži navedeno izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, s katero mu je bilo naloženo plačilo povprečnine. Ker predsednica senata sodišča prve stopnje vložene zahteve za varstvo zakonitosti ni zavrgla kot nedovoljene (2. odstavek 422. člena ZKP), je to storilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (2. odstavek 423. člena ZKP).