Supreme Court dismisses retroactive application of new law to final pre-trial verdicts. The court ruled that final judgments before the new law's entry into force cannot be re-evaluated under the new statute.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the convicted person's request for protection of legality regarding a final judgment rendered in 1993. The applicant argued that the new Criminal Code should apply retroactively to reclassify attempted murder as a lesser preparatory act. The court held that the new law could not be applied retroactively because the judgment became legally binding before its effective date.
Legislator headnote
AI generatedArticle 24 of the Criminal Procedure Act; Article 2 of the Criminal Code: Final judgments rendered before the entry into force of a new criminal statute cannot be re-evaluated under the new law due to the principle of non-retroactivity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva obs. D.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodišči nista mogli prekršiti določb 2. odstavka 3. člena KZ, saj sta izpodbijani sodbi postali pravnomočni pred njegovo uveljavitvijo.
[OBRAZLOŽITEV]
S pravnomočnima sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, je bil obs. D.G. obsojen zaradi kaznivega dejanja umora in poskusa enakega kaznivega dejanja v bistveno zmanjšani prištevnosti po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ - 77 in po istih določbah tega zakona v zvezi z 19. členom ter drugim odstavkom 12. člena KZ SFRJ na enotno kazen 12 let zapora, v katero je bil vštet pripor od... dalje. Hkrati mu je bil na podlagi 63. člena KZ SFRJ izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu.
Obsojenec je na podlagi 559. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper ti sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ki naj bi bila smiselno v tem, da gre pri dejanju, ki je opredeljeno kot poskus kaznivega dejanja umora, v resnici za pripravljalna dejanja, ki po novem kazenskem zakoniku niso kazniva, če ne predstavljajo samostojnega kaznivega dejanja. Mnenja je, da bi moralo sodišče to dejanje pravno opredeliti kot kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 134. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ) in mu izreči bistveno nižjo kazen.
Vrhovni državni tožilec je predlagal, da se zahteva obsojenca za varstvo zakonitosti zavrne.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Predvsem sodišči v rednem postopku nista mogli prekršiti določb drugega odstavka 3. člena KZ o obvezni uporabi milejšega kazenskega zakona, saj je KZ začel veljati 1.1.1995, izpodbijani sodbi pa sta postali pravnomočni dne 7.4.1993, torej pred njegovo uveljavitvijo.
Zahteva pa tudi nima prav, da je bil obs. D.G. obsojen za pripravljanje kaznivega dejanja umora po določbah 18. člena KZ SFRJ, temveč je bil obsojen za poskus tega kaznivega dejanja. Predlagana sprememba pravne opredelitve torej tudi sicer ne bi prišla v poštev in je treba zahtevo zavrniti kot neutemeljeno.