Legislator Case Law & Legislation
Sodba IV Ips 85/97 ECLI:SI:VSRS:1998:IV.IPS.85.97 AI generated

Supreme Court allows appeal to stop proceedings due to absolute statute of limitations expiration after two years.

Case Number Sodba IV Ips 85/97
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court granted the Prosecutor's request to set aside final judgments against the defendant for unfair competition. The defendant committed the offense in early 1995, but the final second-instance decision was issued over two years later. The court ruled that while procedural time limits can be interrupted, the absolute bar prevents proceedings after two years have elapsed regardless of interruptions.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o prekrških 55. člen 1. in 3. odstavek; Postopek za prekršek ni dopusten po preteku dveh let od storitve prekrška, ne glede na pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).

Keywords

AI generated
statute of limitations absolute limitation period unfair competition offense procedural termination supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Zakon o prekrških (ZP) 55. člen 1. in 3. odstavek
Zakon o prekrških (ZP) 167. člen 4. točka 1. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi ter se pravnomočni odločbi Republiškega senata za prekrške z dne... in sodnice za prekrške v Logatcu z dne..., spremenita tako, da se na podlagi 4. točke 1. odstavka 167. člena Zakona o prekrških (ZP)

postopek zoper kaznovano V.S. ustavi.

[JEDRO]

Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsled dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).

[OBRAZLOŽITEV]

S pravnomočnima odločbama, ki sta navedeni v izreku te sodbe, je bila V.S. zaradi prekrška nelojalne konkurence iz 4. alinee 1. odstavka 30. člena Zakona o varstvu konkurence kaznovana na 200.000,00 SIT denarne kazni. Dolžna je bila tudi plačati stroške postopka.

Vrhovni državni tožilec je zoper ti odločbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev določb 3. odstavka 55. člena ZP. Prekršek je bil storjen 24. in 25.1.1995, odločba senata za prekrške, s katero je bila zavrnjena pritožba zagovornika kaznovane in potrjena odločba prve stopnje o kaznovanju V.S., pa je bila izdana..., torej po preteku dveh let od storitve prekrška, zato postopek ni več dopusten. Predlaga, da se odločbi prve in druge stopnje spremenita tako, da se postopek zoper kaznovano V.S. ustavi iz razloga po 4. alinei 1. odstavka 167. člena ZP.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsed dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).

Iz izreka odločbe prve stopnje, pa tudi iz predloga tržnega inšpektorata za uvedbo postopka in prilog, izhaja, da je V.S. storila obravnavani prekršek.... Odločba druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba zagovornika kaznovane zoper odločbo prve stopnje in je bila ta potrjena, je bila izdana dne..., kar izhaja iz njenega uvoda, kjer navaja, da je bila ta dan pritožbena seja in iz istega datuma izdaje na koncu odločbe. Odločba druge stopnje je bila torej izdana po preteku dveh let od storitve prekrška, ko postopek zaradi absolutnega zastaranja ni bil več dopusten. Republiški senat za prekrške bi moral po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke 1. odstavka 167. člena ZP postopek zoper kaznovano Vido Sav ustaviti. Ker tega ni storil, je bila z izpodbijano odločbo storjena v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevana kršitev 3. odstavka 55. člena ZP, zato je bilo treba zahtevi ugoditi.