Supreme Court dismisses appeal claiming lack of reasoning for conviction facts and mental state under ZKP Art. 371(1).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for protection of legality regarding the final conviction of M.P. for continued theft. Although the defense argued the lower courts failed to provide reasons for rejecting the claim that the defendant did not commit specific acts or acted in a diminished capacity, the Supreme Court found the lower judgments sufficiently reasoned. The court noted that the first-instance judgment detailed the evidence for the thefts and explicitly addressed the issue of diminished capacity, thereby satisfying the statutory requirement for reasons on decisive facts.
Legislator headnote
AI generated11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP; The Supreme Court holds that a judgment does not violate the requirement for reasons on decisive facts merely by failing to explicitly state why a defense claim is rejected, provided the judgment contains sufficient reasoning and evidence to support the court's findings on the facts and the defendant's mental state.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika obs. M.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodba bi imela bistvene napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi bilo v obrazložitvi navedeno, na podlagi katerih dokazov sodišče šteje, da je obsojenec storil določeno kaznivo dejanje in ali ga je storil v prištevnem stanju, saj bi manjkali razlogi o odločilnih dejstvih.
[OBRAZLOŽITEV]
S sodbama, navedenima v uvodu te sodbe, je bil M.P. pravnomočno obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja tatvine, ki ga je sestavljalo osem dejanj, na eno (1) leto zapora, v to kazen se mu je vštel pripor, odvzeta mu je bila kapa, ki jo je nameraval uporabiti pri načrtovanem kaznivem dejanju in dolžan je bil povrniti stroške kazenskega postopka.
Zagovornik je v pravočasno vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljal bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), češ da v sodbah niso navedeni razlogi za zavrnitev zagovora, da obsojenec ni storil dejanj na škodo gostilne T na K dne... ter G.Đ. in da je dejanja dne... storil neprišteven. Predlagal je, da se glede teh dejanj sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in se o njih ponovno odloči.
Vrhovni državni tožilec svetnik B.Š. je v odogovru na zahtevo mnenja, da zatrjevana kršitev zakona ne obstaja. Tudi če sodbi ne bi obrazložili, zakaj ne sprejemata zagovora, ne bi šlo za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak za relativno kršitev 7. odstavka 364. člena in 1. odstavka 395. člena istega zakona, za kateri pa se v zahtevi ne zatrjuje, da sta vplivali na pravilnost in zakonitost odločitev.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Vrhovno sodišče je sicer mnenja, da bi imela sodba sodišča prve stopnje bistvene napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi bilo v obrazložitvi navedeno, na podlagi katerih dokazov sodišče šteje, da je obsojenec storil določeno kaznivo dejanje in ali ga je storil v prištevnem stanju, saj bi manjkali razlogi v odločilnih dejstvih. Toda v sodbi sodišča prve stopnje je na strani 4 in 5 obrazložena ugotovitev, da je obsojenec storilec dejanj na škodo gostišča T na K, na straneh 9 in 10 pa na škodo G.Đ. in so navedeni dokazi za takšno ugotovitev. Vprašanje prištevnosti obsojenca je sodba sodišča prve stopnje obrazložila na 11. strani. Tudi sodba pritožbenega sodišča je z obširno in temeljito obrazložitvijo na 3. strani zavrnila trditve pritožbe zagovornika o zmotnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je obsojenec storil obravnavana dejanja, glede njegove prištevnosti pa na 4. strani, zato ni točna trditev v zahtevi, da izpodbijani sodbi nimata razlogov o ugotovitvi odločilnih dejstev.