Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 417/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.417.93 AI generated

Possession requires factual control, not just cadastral records; public path status does not automatically block acquisition. Possession requires factual control, not just cadastral records; public path status does not automatically block acquisition.

Case Number Sodba II Ips 417/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a lower court ruling that granted the plaintiff ownership of disputed land. The appellant argued the land was a public path since 1988, claiming insufficient time for adverse possession, while the court found factual evidence showed the path never existed there. The court held that possession requires direct factual control, meaning cadastral maps alone cannot determine ownership or preclude acquisition.

Legislator headnote

AI generated

Article 100 of the Civil Code; Article 101 of the Civil Code: Possession requires direct factual control over the thing, not merely a cadastral record; a public path status defined by cadastral plans does not automatically exclude the possibility of adverse possession if the land was never factually part of the path.

Keywords

AI generated
adverse possession factual control cadastral record public path civil code possessory claim supreme court

Cited Legislation

AI generated
Article 100 of the Civil Code
Article 101 of the Civil Code
Article 385 of the Code of Civil Procedure
Article 390 of the Code of Civil Procedure
Article 393 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Bistvena značilnost posesti je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Zato za priposestvovanje ne more biti edino odločilno stanje, ki bi izhajalo iz katastrskega načrta. Ali drugače, čeprav je po katastrskem načrtu javna pot - sedaj parc.št. 3239/1 - potekala po spornem delu zemljišča, to priposestvovanja le-tega ni avtomatično izključilo. Ko sporni del zemljišča po ugotovitvah izpodbijanih sodb v naravi nikoli ni bil del javne poti, njegovo priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja ni moglo biti izključeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnik lastnik spornega dela zemljišča, odmerjenega in označenega v postopku zaradi ureditve meje, ki je tekel pred T. sodiščem pod opr. št. ..., z geometerskimi znaki A-B-C-A1-B1-C1. Odločilo je še, da mora toženec tožniku izstaviti listino, sposobno za vpis tega zemljišča kot dela parcele št. 181 k.o. Hrenovice v zemljiško knjigo, ker bo sicer takšno listino nadomestila pravnomočna sodba. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa ju razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri trditvi, da je sporni del zemljišča vse do izvršene delitve parc.št. 269/1 pripadal javni poti. Status javne poti je sporno zemljišče izgubilo šele, ko je toženec leta 1988 po predhodni parcelaciji kupil parc.št. 269/3. Prej mu Ob. ... tega zemljišča niti ni mogla prodati, ker je bila del te parcele tudi javna pot. Če pa je tako, tožeča stranka spornega dela zemljišča ni mogla priposestvovati. Čas, ki je pretekel od leta 1988, je za priposestvovanje prekratek. Zatrjuje še, da zahtevek ni sklepčen, saj tožeča stranka ne zahteva parcelacije spornega dela zemljišča, temveč le izstavitev listine.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi pritožbeno sodišče sledi, da je javna pot, parc.št. 3239/1 (prej parc.št. 3239) potekala pod smrekami, do katerih je na drugi strani segal G. vrt. Le po katastrskih podatkih je ta pot potekala preko G. vrta. Teh za revidenta še vedno spornih dejanskih ugotovitev v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP). Tako ni moč obravnavati v reviziji ponovno postavljenih trditev, češ da je po spornem zemljišču do leta 1988 potekala javna pot. Če pa revident meni, da je odločilno samo stanje po katastrskem načrtu, mu je potrebno ponovno pojasniti, da je takšno stališče zmotno. Bistvena značilnost posesti je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Zato za priposestvovanje ne more biti edino odločilno stanje, ki bi izhajalo iz katastrskega načrta. Ali drugače, čeprav je po katastrskem načrtu javna pot - sedaj parc.št. 3239/1 - potekala po spornem delu zemljišča, to priposestvovanja le-tega ni avtomatično izključilo. Ko sporni del zemljišča po ugotovitvah izpodbijanih sodb v naravi nikoli ni bil del javne poti, njegovo priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja ni moglo biti izključeno. Na utemeljenost obravnavanega zahtevka pa tudi ne morejo vplivati očitki, češ da je nesklepčen, ker da tožnik ni zahteval parcelacije spornega dela zemljišča. Revidenta je s tem v zvezi potrebno opozoriti, da se izrek izpodbijane prvostopenjske sodbe, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, sklicuje na pravnomočni sklep Temeljenega sodišča, sestavni del katerega je tudi skica izmere spornega dela zemljišča Geodetske uprave P.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).