Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 974/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.974.93 AI generated

Appeal against costs ruling dismissed because costs order does not end proceedings after partial withdrawal.

Case Number Sklep II Ips 974/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against a second-instance decision that rejected the plaintiff's request for costs against the first defendant. The first defendant had withdrawn the main claim against the second defendant, leading the first instance court to stop the proceedings against the first defendant and order the plaintiff to pay costs. The court held that such a costs ruling is accessory to the main claim and does not legally conclude the proceedings, thereby precluding a final appeal under the relevant procedural code.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 400.čl. ZPP; 158.čl. ZPP: A costs ruling following a partial withdrawal of the main claim is accessory and does not conclude the proceedings, thus precluding a final appeal.

Keywords

AI generated
costs ruling partial withdrawal final appeal procedural conclusion accessory claim Supreme Court civil procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Sklep o stroških v zvezi z umikom tožbe ni sklep, s katerim je postopek končan.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugotoženo stranko Zavarovalnico x., s sklepom pa je vzelo na znanje umik tožbe zoper prvo toženo stranko Zavarovalnico y. in postopek zoper njo ustavilo, ter odločilo, da mora povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 62.800,00 Sit. Zavzelo je stališče, da je tudi prva tožena stranka odškodninsko odgovorna in da je torej tožeča stranka pravilno vložila tožbo zoper njo.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi prve tožene stranke in je spremnilo prvostopni sklep o stroških tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji prva tožena stranka povrne pravdne stroške. Pri tem se je oprlo na določbo 1. odst. 158.čl. ZPP.

Zoper ta sklep vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne pritožbo prve tožene stranke zoper prvostopni sklep o stroških. Navaja, da je zoper prvo toženo stranko skrčila tožbeni zahtevek na stroške zato, ker je druga tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek. Ker je tudi prva tožena stranka nerazdelno z drugo toženo stranko odgovorna za škodo, je bila tožba tudi zoper njo utemeljena in potrebna. Prva tožena stranka se je neutemeljeno protivila plačilu odškodnine.

Revizija je bila vročena prvi toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. odst. 400.čl. ZPP je dovoljena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vendar izpodbijani sklep o stroških nima takega učinka. Po delnem umiku tožbenega zahtevka proti prvi toženi stranki za glavnico, je sodišče prve stopnje s sklepom vzelo umik tožbe na znanje in postopek zoper prvo toženo stranko ustavilo. Odločilo je še, da mora prva tožena stranka povrniti tožeči 62.800.00 Sit pravdnih stroškov. Postopek, ki je tekel po tožbi tožeče stranke zoper prvo toženo stranko, se je torej končal s sklepom, s katerim je sodišče vzelo umik tožbe na znanje in postopek ustavilo. Tega sklepa ni izpodbijala nobena od strank in je postal pravnomočen. Sklep, s katerim je bilo prvi toženi stranki naloženo, da tožeči povrne pravdne stroške, pa ni sklep, s katerim je postopek končan. Enako velja za sklep druge stopnje, s katerim je bilo ugodeno pritožbi prve tožene stranke in je bil spremenjen prvostopni sklep o stroških tako, da je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženo stranko za plačilo stroškov postopka.

O tem, katera od strank mora v primeru umika tožbe drugi stranki povrniti pravdne stroške, je določeno v 158.čl. ZPP. Sklep o stroških je v teh primerih vedno odvisen od usode glavnega zahtevka in sicer bodisi od odločitve tožeče stranke, da pri tožbenem zahtevku ne bo več vztrajala, bodisi od odločitve tožene stranke, da z izpolnitvijo pripozna zahtevek. Tako v prvem, kot v drugem primeru gre pri odločitvi o pravdnih stroških za odločitev o akcesornem delu zahtevka, torej sklep o stroških v tem primeru ni sklep, s katerim se pravdni postopek konča in zato po določbi 1. odst. 400.čl. ZPP zoper tak sklep ni revizije.

Odločitev revizuijskega sodišča temelji na 392,čl. v zvezi s 4. odst. 400.čl. ZPP.