Supreme Court dismisses request for stay of proceedings as administrative lawsuit does not suspend execution.

Zahteva zagovornika kaznovane N.F. za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Tožba, vložena v upravnem sporu, po določilu 1. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu SFRJ, štev. 4/77 (enako določilo vsebuje tudi 1. odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu RS, štev. 50/97), namreč ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z odločbo sodnika za prekrške v Trbovljah z dne 27. 11. 1996, ki je bila z odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije z dne 7. 11. 1997 deloma spremenjena po uradni dolžnosti, je bila N.F. kaznovana zaradi prekrška po 6. alinei 1. odstavka 21. člena Zakona o gostinstvu z denarno kaznijo 600.000,00 tolarjev.

Zagovornik kaznovane N.F. je zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri uveljavlja kršitev materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani odločbi spremeni tako, da postopek o prekršku zoper kaznovano N.F. ustavi.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Po določilu 15. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Ur.list RS, štev.15/95 z dne 16. 3. 1995, ki je začel veljati dne 31. 3. 1995), ki je bil izdan na podlagi določila 1. odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Ur.list RS, št. 1/95 z dne 10. 1. 1995, ki je začel veljati dne 25. 1. 1995) lahko gostinec določi svoj obratovalni čas vsak dan med 6. in 22. uro, če ni s tem pravilnikom drugače določeno. Gostinec sicer določi obratovalni čas gostinskega lokala samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi, vendar ob upoštevanju določb navedenega pravilnika oziroma odločbe za gostinstvo pristojne enote upravne enote. Gostinec sicer lahko v primeru, če gre za nočni lokal, določi svoj obratovalni čas med 18. in 4. uro naslednjega dne, vendar lahko po določilu 1. odstavka 16. člena navedenega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času le, če za to pridobi dovoljenje za gostinstvo pristojne enote upravne enote. Takega dovoljenja pa si kaznovana N.F. ni pridobila in torej ni uskladila obratovalnega časa v gostinskem obratu z določbami navedenega pravilnika najkasneje v 3 mesecih po njegovi uveljavitvi. Gostinski lokal "..." v Trbovljah je celo po dokončnosti in izvršljivosti odločb upravnega organa z dne 17. 8. 1995 in z dne 23. 1. 1996, s katerima je bil v navedenem lokalu določen obratovalni čas do 22. ure, obratoval dalj časa, kot je bilo z upravnima odločbama določeno. Okoliščina, na katero se sklicuje zagovornik kaznovane, da sta zoper navedeni upravni odločbi vloženi tožbi v upravnem sporu, v zvezi z obravnavanim prekrškom ni pomembna. Tožba, vložena v upravnem sporu, namreč po določilu 1. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu SFRJ, štev. 4/77 (enako določilo vsebuje tudi 1. odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu RS, štev. 50/97), namreč ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. S pravnomočno odločbo o prekršku torej ni bilo kršeno materialno pravo in so v dejanju kaznovane N.F. podani vsi znaki prekrška po 6. alinei 1. odstavka 21. člena Zakona o gostinstvu, ker ni poslovala v določenem obratovalnem času.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podani razlogi iz 203. člena Zakona o prekrških (ZP). Zato je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno (4. odstavek 204. člena ZP).