Appeal against fine rejected; judicial review only against second-instance penalty decisions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the defendant's request for judicial review because it was filed against a first-instance decision rather than a second-instance one. The defendant had previously failed to timely appeal the initial fine, rendering that decision legally binding. Consequently, the court held that the statutory requirement for judicial review could only be met by challenging a penalty decision issued at the second instance.
Legislator headnote
AI generatedArticle 202(1) of the Offences Act; Article 204(II) of the Offences Act: A request for judicial review is admissible only against a decision rendered at the second instance; if the first-instance decision becomes final due to untimely appeal, the request is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji. Ker se je kaznovani prepozno pritožil zoper odločbo prve stopnje in je s tem postala pravnomočna odločba organa prve stopnje, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Občinski sodnik za prekrške je z odločbo spoznal za odgovornega za prekršek po členu 226/I točka 29 ZTVCP in ga kaznoval s kaznijo 5 dni zapora. Pritožba kaznovanega je bila z odločbo istega sodnika za prekrške v zvezi z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške zavržena kot prepozna.
V svoji laično napisani zahtevi za sodno varstvo kaznovani smiselno uveljavlja, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter predlaga ugoditev svoji zahtevi.
Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Zahtevo za sodno varstvo je mogoče vložiti le zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, s katero je bila med drugim izrečena kazen zapora (člen 202 točka 1 zakona o prekrških). Taka odločba pa je bila v obravnavanem primeru izdana le na prvi stopnji, dočim na drugi stopnji ni bila, saj se kaznovani zoper odločbo prve stopnje, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ni pravočasno pritožil. Ker je torej zaradi prepozne pritožbe odločba o prekršku, s katero je bila izrečena kazen zapora, postala pravnomočna že z odločbo prve stopnje, v obravnavanem primeru ni pogojev za zahtevo za sodno varstvo in jo je bilo zato treba zavreči (204/II zakona o prekrških). Kaznovani je tudi predlagal, naj se odloži izvršitev odločbe o prekršku, dokler ne bo končan postopek o zahtevi za sodno varstvo. Temu predlogu senat Vrhovnega sodišča RS ni ugodil, ker ni bilo utemeljenih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno.