Supreme Court dismisses request for judicial review as absolute limitation period for traffic offense has not expired.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defendant's request for judicial protection regarding a traffic violation. The defense argued that the absolute limitation period had expired, but the court found the offense occurred on March 15, 1992, with the final decision rendered on July 1, 1993, well before the statutory deadline. Consequently, the court ruled the request unfounded because the proceedings were not yet time-barred.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških, člen 55; člen 204: The request for judicial protection is inadmissible if the absolute limitation period for the traffic offense has not yet expired.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Kaznovani je storil prekršek dne 15.3.1992, občinski sodnik za prekrške je izdal odločbo o prekršku dne 3.11.1992, Republiški senat za prekrške pa je o pritožbi zagovornika odločil dne 1.7.1993 in torej ni nastopilo absolutno zastaranje postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani je bila potrjena odločba občinskega sodnika za prekrške, s katero je bila kaznovanemu zaradi prekrška po členu 226/I točka 36 ZTVCP izrečena denarna kazen 2.800 tolarjev, na podlagi člena 35 in 39 Zakona o prekrških pa izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije za čas 2 mesecev.
Zagovornik kaznovanega, sicer ne izrecno, vendar pa - kot izhaja iz razlogov zahteve za sodno varstvo - uveljavlja kršitev materialne določbe člena 187 točka 3 v zvezi s členom 55 Zakona o prekrških. V zahtevi za sodno varstvo namreč navaja, da je nastopilo absolutno zastaranje postopka za prekršek. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.
Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
Zagovornik kaznovanega v zahtevi za sodno varstvo pravilno povzema določila člena 55 Zakona o prekrških, ki urejajo zastaranje postopka za prekrške. Zmotno pa je njegovo stališče, da je v obravnavanem primeru nastopilo absolutno zastaranje postopka. Kaznovani je storil prekršek dne 15.3.1992, občinski sodnik za prekrške je izdal odločbo o prekršku dne 3.11.1992, Republiški senat za prekrške pa je o pritožbi zagovornika, odločil dne 1.7.1993, torej znatno pred potekom absolutnega roka za zastaranje. Odločba Republiškega senata za prekrške torej ni nezakonita, saj niso podani razlogi iz 203. člena Zakona o prekrških. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato v skladu z določilom 4. odstavka 204. člena navedenega zakona zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.