Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep IV Ips 47/94 ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.47.94 AI generated

Court dismisses request for judicial protection for a fine of exactly 30,000 SIT under the 1993 law.

Case Number Sklep IV Ips 47/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for judicial protection against a second-instance decision. The defendant argued procedural violations, but the court held that under the law effective from March 27, 1993, such requests are only permitted for fines exceeding 30,000 SIT for self-employed individuals. Since the final fine was exactly 30,000 SIT, the statutory threshold was not met, rendering the request inadmissible.

Legislator headnote

AI generated

čl. 202 točka 2 Zakona o prekrških; čl. 204/II Zakona o prekrških: Requests for judicial protection against second-instance decisions for self-employed individuals are only admissible if the imposed fine exceeds 30,000 SIT, and this threshold applies to all requests filed after March 27, 1993.

Keywords

AI generated
judicial protection request second instance decision self-employed individual monetary fine threshold inadmissible request Zakon o prekrških procedural admissibility

Cited Legislation

AI generated
čl. 202 točka 2 Zakona o prekrških
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu kot posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena denarna kazen nad 30.000,00 SIT.
čl. 204/II Zakona o prekrških
Ker je bila torej kaznovanemu izrečena denarna kazen 30.000,00 SIT, zahtevo za sodno varstvo pa bi bilo mogoče vložiti šele, če bi mu bila izrečena denarna kazen nad tem zneskom, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških zagovornikovo zahtevo zavrniti kot nedovoljeno.
čl. 70/I točka 4 Zakona o prometnem davku
za odgovornega za prekršek po čl. 70/I točka 4 zakona o prometnem davku (Uradni list RS št.
AI generated
UPRS Sodba I U 1256/2016-12
Administrative court dismisses appeal because Energy Law 418 prohibits appeals against the defendant's decisions.
Sklep IV Ips 4/94
Request for judicial protection dismissed because the final penalty decision was issued at first instance due to untimely appeal.
Sodba IV Ips 10/2008
Supreme Court quashes penalty proceedings against a company and individual for violating hospitality laws due to a more lenient law applying retroactively.
VSL sklep Kp 1290/93
Private prosecution dismissed as untimely; private prosecutor missed 3-month limit after discovering the crime.
Sklep IV Ips 26/93
Request for judicial review dismissed because fine under 30,000 SIT for self-employed exceeded threshold.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Za vse zahteve za sodno varstvo, vložene po 27.3.1993 (Ur. l. RS št. 13/93) velja, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, po določbi čl. 202 točka 2 dovoljena zahteva za sodno varstvo le, če je bila kaznovanemu kot posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena denarna kazen nad 30.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Občinska sodnica za prekrške je z odločbo spoznala A.B. za odgovornega za prekršek po čl. 70/I točka 4 zakona o prometnem davku (Uradni list RS št. 4/92 in 9/92) in ga kaznovala s 15.000,00 SIT denarne kazni. Na pritožbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke, je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo odločbo organa prve stopnje spremenil tako, da je spoznal kaznovanega odgovornega kot zasebnika (zasebnega obrtnika) za prekršek po čl. 70/I točka 4 zakona o prometnem davku, kot je opisan v izreku prvostopenjske odločbe o prekršku in mu izrekel denarno kazen 30.000,00 SIT.

V zahtevi za sodno varstvo, v kateri je uveljavljal bistveno kršitev določb postopka ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je zagovornik predlagal, naj se odločbi organov prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne organu prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu kot posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena denarna kazen nad 30.000,00 SIT. Ta ureditev velja za vse zahteve za sodno varstvo, vložene od 27.3.1993 dalje (Uradni list RS št. 13/93). Zato ne prihaja v poštev ureditev, ki je veljala ob storitvi prekrška ali ob uvedbi postopka zanj, kot to napačno meni zagovornik v svoji zahtevi. Ker je bila torej kaznovanemu izrečena denarna kazen 30.000,00 SIT, zahtevo za sodno varstvo pa bi bilo mogoče vložiti šele, če bi mu bila izrečena denarna kazen nad tem zneskom, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških zagovornikovo zahtevo zavrniti kot nedovoljeno.