Court dismisses appeal for judicial protection against a fine under 15,000 SIT as inadmissible per law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's request for judicial protection against a second-instance traffic violation decision. Although the lower court initially imposed an 8,000 SIT fine, the appellate court reduced it to 6,000 SIT before dismissing the original appeal. The Supreme Court ruled the request inadmissible because the reduced fine fell below the 15,000 SIT threshold required to trigger judicial review rights.
Legislator headnote
AI generatedčl. 202 točka 2 Zakona o prekrških; čl. 204/II Zakona o prekrških: A request for judicial protection against a second-instance violation decision is inadmissible if the imposed fine does not exceed 15,000 SIT.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je znesek nad 15.000,00 SIT denarne kazni, pri katerem bi kaznovani šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških njegovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Občinska sodnica za prekrške je z odločbo spoznala kaznovanega za odgovornega za prekršek po čl. 79/I točka 1 v zvezi s čl. 81 zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84-29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in ga kaznovala z 8.000,00 SIT denarne kazni. Pritožbi kaznovanega je Republiški senat za prekrške z uvodoma navedeno odločbo delno ugodil in odločbo prve stopnje v odločitvi o kazni spremenil tako, da je kaznovanemu izrečeno denarno kazen znižal na 6.000,00 SIT, sicer pa je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdil odločbo sodnika za prekrške prve stopnje.
V zahtevi za sodno varstvo je kaznovani uveljavljal, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno in smiselno predlagal, naj se postopek o prekršku ustavi.
Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.
Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče po določbi čl. 202 točka 2 zakona o prekrških izpodbijati le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000,00 SIT. Ker je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen 6.000,00 SIT, kar je nižja denarna kazen, kot je znesek nad 15.000,00 SIT denarne kazni, pri katerem bi kaznovani šele lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, je moral senat Vrhovnega sodišča RS po čl. 204/II zakona o prekrških njegovo zahtevo zavreči kot nedovoljeno.