Court allows tax violation by negligence, rejecting defense that intent is required for liability.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for judicial protection against a traffic tax fine. The defense argued that only intentional acts constitute violations, while the court held that negligence is sufficient for liability under the Traffic Tax Act. Consequently, the court ruled that the lower court's finding of negligence was legally correct and the appeal was inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških 1. odstavek 9. člena; Zakon o prometnem davku 7. točka 69. člena: A violation under the Traffic Tax Act can be committed through negligence, not requiring intent for liability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Prekršek po 7. točki 69. člena zakona o prometnem davku je mogoče storiti tudi z malomarnostjo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno odločbo je Republiški senat za prekrške potrdil odločbo občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška iz 7. točke 69. člena Zakona o prometnem davku ter mu je bila izrečena denarna kazen 130.000,00 SIT. Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej je uveljavljal razloge iz 203. člena Zakona o prekrških, ker naj bi bila izpodbijana odločba Republiškega senata za prekrške nepravilna in nezakonita. Po mnenju zagovornika kaznovani pri poslovanju ni imel prometa in ga nihče ni pozival k podaji obračunov akontacij.
Ko je bil v oktobru 1992 s strani inšpektorice opozorjen, pa je prometni davek in obračune sporočal za vsako trimesečje davčnemu organu. Za prekršek po mnenju zagovornika ne zadošča že malomarnost, kot je to obrazloženo v izpodbijani odločbi, temveč bi moral biti podan naklep. Po stališču zagovornika ni dokazana niti malomarnost, zato je predlagal, da Vrhovno sodišče RS kaznovanega oprosti sleherne odgovornosti, podrejeno pa odločbi prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo organu prve stopnje v novo odločanje.
Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
Glede zagovornikovega stališča, da je možno storiti prekršek po 7. točki 69. člena Zakona o prometnem davku le naklepno, lahko ugotovimo, da takšno stališče ni pravilno. Po 1. odstavku 9. člena Zakona o prekrških je namreč možno storiti vsak prekršek iz malomarnosti ali z naklepom in torej malomarnost zadostuje za odgovornost za prekršek. Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom, vendar Zakon o prometnem davku glede omenjenega prekrška ni določil, da bi ga bilo možno storiti zgolj z naklepom.
Zagovornik sicer v zahtevi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ko zatrjuje, da kaznovani ni vedel za dolžnost obračunavanja prometnega davka in sporočanja davčnemu organu obračunov za vsako trimesečje. V 203. členu Zakona o prekrških izpodbijanje odločbe organa druge stopnje iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni možno, zato je Vrhovno sodišče RS zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.