Legislator Case Law & Legislation
Sklep IV Ips 17/94 ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.17.94 AI generated

Court dismisses judicial protection request as inadmissible when only a fine and asset seizure are imposed.

Case Number Sklep IV Ips 17/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defense's request for judicial protection, ruling it inadmissible. The defendant was convicted of a monetary fine of 800 SIT and an asset seizure totaling 16,300 ATS, with 30,000 ATS returned. The court held that under the Law on Offenses, asset seizure does not constitute a legal basis for filing a judicial protection request, and the fine was below the 15,000 SIT threshold required for such a claim.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 202. člen Zakona o prekrških; 1. točka 202. člen Zakona o prekrških: A request for judicial protection is inadmissible if the penalty consists solely of a fine under the statutory threshold and an asset seizure, as the latter does not qualify as a legal ground for such a request.

Keywords

AI generated
judicial protection request asset seizure monetary fine threshold inadmissible request Law on Offenses procedural admissibility criminal offense

Cited Legislation

AI generated
2. odstavek 202. člen Zakona o prekrških
1. točka 202. člen Zakona o prekrških
2. odstavek 204. člen Zakona o prekrških
5. točka 177. člen Zakona o deviznem poslovanju
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep odvzema predmetov.

[OBRAZLOŽITEV]

Republiški senat za prekrške je z uvodoma navedeno odločbo potrdil odločbo Republiškega deviznega inšpektorata, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška po 5. točki 177. člena Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 66/85 s spremembami in dopolnitvami) ter mu je bila izrečena denarna kazen v znesku 800,00 SIT in varstveni ukrep odvzema predmetov, to je 16.300 ATS. Od začasno zaseženega deviznega zneska je bil poleg tega kaznovanemu vrnjen znesek 30.000 ATS.

Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je uveljavljal kršitev materialnih določb Zakona o prekrških po 1. točki 302. člena ter predlagal, da Vrhovno sodišče RS odločbo o prekršku druge stopnje spremeni tako, da razveljavi odločbo prve stopnje in postopek zaradi prekrška ustavi.

Vrhovno sodišče RS je ugotovilo, da zahteva za sodno varstvo v obravnavani zadevi ni dovoljena. Po 2. točki 202. člena Zakona o prekrških lahko posameznik vloži zahtevo za sodno varstvo, če mu je izrečena za prekršek denarna kazen nad 15.000,00 SIT, odvzem predmetov pa glede na določilo 1. točke 202. člena Zakona o prekrških ni uvrščen med varstvene ukrepe, ki predstavljajo pravno podlago za vložitev zahteve za sodno varstvo. Z izrekom denarne kazni v znesku 800,00 SIT in odvzemom predmetov torej kaznovani ni izpolnjeval pogojev za vložitev zahteve za sodno varstvo, zato je Vrhovno sodišče RS zahtevo njegovega zagovornika v skladu z določilom 2. odstavka 204. člena Zakona o prekrških zavrglo kot nedovoljeno.